Izvajanje čezmejne storitve v času koronavirusa – COVID-19

IZVAJANJE ČEZMEJNE STORITVE V ČASU KORONAVIRUSA – COVID-19

  • Ali lahko naši delavci izvajajo dela na gradbiščih v sosednji Avstriji nemoteno?

SVETUJEMO:

Glede Avstrije so zapisane zadnje informacije na spletni strani našega Veleposlaništva na Dunaju. Našim podjetjem se svetuje redno spremljanje informacij na spletni strani http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=5959.

Najnovejša informacija za izvajanje npr. montaže v Avstriji je, da je potrebno paziti, da imajo delavci s seboj zaščitno opremo (rokavice, razkužilo , masko ipd.) in da ljudje delajo v skupini do max. 5 ljudi ter upoštevajo vsa ostala navodila za preprečevanja širjenja virusa.

Mejni prehodi kot so Šentilj ali Karavanke so zaenkrat še normalno odprti.

Preberite več: tukaj.

  • Kaj velja za izvajanje del v Nemčiji?

SVETUJEMO:

Tudi Nemčija je razglasila izredno stanje. Zadeve se hitro spreminjajo, od danes zjutraj so zaprte meje s sosedi, spušča se le tovorni promet v Nemčijo ter nemške državljane ali tiste, ki imajo dovoljenje za prebivanje.
Podjetjem svetujemo posvet z naročnikom. Težko pa je napovedati kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh. Ker se informacije spreminjajo iz ure v uro.

Vir: OZS

  • Kako postopati, če so naši delavci zdaj na deloviščih v tujini?

SVETUJEMO:

Glede vračanja napotenih oseb svetujemo, da delodajalci poskrbijo za varnost in zdravje svojih zaposlenih, tam kjer so. Razen v primerih, ko imajo pravno podlago za vračanje (npr. prekinitev ali odlog pogodbe z naročnikom). V takšnem primeru predlagamo posvetovanje z NIJZ oziroma Policijo, če je vračanje mogoče, in kako urediti prečkanje meje v Slovenijo za takšne osebe. Ne glede na navedeno pa v kolikor zaposleni, ki je napoten v tujino, delodajalcu izrazi željo, da se vrne v Slovenijo, je smiselno (v koliko je možno in varno) takšno osebno željo in zahtevo spoštovati. Vsekakor morata biti delodajalec in delavec v kontaktu in doseči dogovor, ki bo varen, smiseln in sprejemljiv za oba.

Vir: OZS

  • Naši zaposleni iz tretjih držav se želijo vrniti v svoje domovine? Kakšna so navodila za njih?

SVETUJEMO:

V tem trenutku velja naslednje:

  • BiH trenutno svojim državljanom svetuje, da se v BiH ne vračajo. V kolikor se bodo vseeno odločili za povratek v BiH, jim bodo odredili 14 dnevno samoizolacijo na domu. Oblasti v BiH pa napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh na mejnih prehodih postavili šotorišča za karanteno za vse BiH državljane, ki želijo vstopiti v BiH in bodo morali v karanteni ostati 14 dni, preden jim bo dovoljeno nadaljevati pot v državo. Vir: OZS
  • Prav tako morajo državljani Srbije ob vrnitvi v Srbijo (iz držav: Švica, Italija, Iran, Romunija, Španija, Nemčija, Francija, Avstrija, Slovenija in Grčija)v izolacijo za 28 dni. Vir: OZS
  • Hrvaška opolnoči zaprla svoje meje: Hrvaška je 19. marca začasno zaprla mejne prehode za potniški promet. Ukrep (povezava) bo veljala 30 dni.

Ukrep ne velja za:

– zdravstvene delavce, raziskovalce v zdravstvu, strokovnjake za skrb za starejše, osebe, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč;

– čezmejne delavce;

– prevoznike blaga in drugo prometno osebje v okviru njihove dejavnosti;

– diplomate, policijske uslužbence pri opravljanju njihovega poklica, osebje civilne zaščite, osebje mednarodnih organizacij, mednarodno vojaško osebje pri opravljanju njihovega dela;

– potnike v tranzitu. Tranzit do matičnih držav se omogoči državljanom članic Evropske unije oziroma članic Schengenskega prostora ter držav pridruženih Schengenskem prostoru kot tudi članom njihov družin na Hrvaškem; državljanom tretjih držav z dolgoročnim bivanjem na tem prostoru.

– prav tako bodo na Hrvaško, ob veljavnih ukrepih 14-dnevne izolacije, spustili hrvaške državljane, ki so bili v tujini.

  1. marca so na Hrvaškem pričeli veljati tudi strogi ukrepi z namenom zagotavljanja socialnega distanciranja. Za 30 dni so odpovedane vse javne prireditve, zaprta nakupovalna središča, gostinski lokali, odpovedane so vse ostale storitve, ki niso nujno potrebne. Več o ukrepih na povezavitukaj.

V primerih vprašanj ali potrebe po pomoči slovenskim državljanom je veleposlaništvo dosegljivo 24 ur na številki +385 98 462 666.

Vir: OZS

Preberite več: tukaj.

 

  • Dva delavca, ki sta obljubila, da bosta delo v ponedeljek nastopila, sta se v soboto odločila, da gresta domov k družinam v Srbijo. o tem sta direktorja obvestila po telefonu. Kaj in kako ravnati v tem primeru?

SVETUJEMO:

V kolikor delavcem ni bil odobren letni dopust, niti odrejeno čakanje na delo v skladu z 138. členom  ZDR-1, menimo, da je to podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. alineje 110 člena ZDR-1.  Ta določa, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

  • Kako je z zdravim delavcem, ki ne želi nadaljevati z delom, saj se počuti ogroženega? Kaj se mu odredi oz. kakšen je postopek zanj?

SVETUJEMO:

V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Delavec zaradi abstraktnega strahu pred okužbo s koronavirusom ne more odkloniti prihoda na delo oz. dela. Za odklonitev dela morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in okoliščina, da delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov. Za visoko rizične delavce (astmatike, starejše delavce, …) bi v poštev prišel preventivni ukrep premestitve delavca na manj izpostavljeno delovno mesto ali odreditev opravljanja dela od doma (če je to mogoče).

Če delodajalec sprejme ustrezne in učinkovite preventivne zdravstvene ukrepe, s katerimi poskrbi za varnost in zdravje svojih delavcev, delavec nima pravice odkloniti dela.

Preberite več: tukaj.

  • Kaj moramo storiti, če bomo morali prekiniti izvajanje del na gradbišču v tujini?

SVETUJEMO:

V primerih, ko so v teku izvajanja del, ki so prepovedana, je potrebno z deli začasno prekiniti. Izvajalec je dolžan naročnika takoj obvestiti o okoliščinah, ki onemogočajo ali otežkočajo izvajanje del, o ustavitvi del, o svojih ukrepih za zavarovanje izvedenih del in o nadaljevanju del po prenehanju ovir, zaradi katerih je bilo izvajanje del ustavljeno. Prekinitev traja začasno, vse dokler traja prepoved. Gradbišče je potrebno ob prekinitvi ustrezno zavarovati. V skladu s PGU je izvajalec dolžan že izvedena dela zavarovati pred propadanjem z ukrepi, ki so nujni – kot npr, zaščititi objekt, da ne pride do propadanja, porušitve, zamakanja, povzročanja škode in podobno.

Vir: OZS

  • Dela ne bodo izvedena v pogodbenih rokih! Kaj moramo upoštevati in kakšne so naše možnosti?

SVETUJEMO:

Izvajalci v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti odgovarjajo za vse tiste okoliščine, ki jih s pričakovano skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka), lahko pričakujejo. Razglašena pandemija in epidemija pa ne spadata v primere, ki jih izvajalec lahko pričakuje, zato za morebitne zamude in druge
zaplete pri graditvi, ki so posledica trenutne situacije, izvajalec ne odgovarja. Seveda pa je
potrebno vsak primer presojati posebej in izkazati, da je prišlo do kršitev pogodbe prav
zaradi omenjenega nepričakovanega stanja.

Osnovno pravilo je, da mora izvajalec izvesti pogodbena dela v pogodbeno dogovorjenem
roku. V skladu z določilom 240. člena Obligacijskega zakonika RS je izvajalec prost
odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil
z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel
preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Izvajalec lahko zahteva podaljšanje pogodbenega roka, kadar pride do zamude pri izvajanju del iz razlogov, na katere nima vpliva.

V trenutni situaciji je onemogočena oziroma znatno otežkočena dobava materialov, ki jih
gradbena podjetja potrebujejo za izvedbo svojih pogodbenih obveznosti. Dobave za veliko materialov
(gradbeno jeklo/armature, konstrukcijsko jeklo, materiali za strehe, keramika, ogrevalne in
prezračevalne naprave ter druga inštalacijska oprema,…) potekajo iz Italije, Avstrije,
Nemčije. Že naročeni materiali niso dobavljeni, novih naročil pa podjetja v Italiji in tudi v drugih
državah praviloma zaenkrat ne sprejemajo. Glede na dejstvo, da tudi druge države Evropske
unije zapirajo meje, je dobava določenih materialov v tem trenutku nemogoča.

Prav tako nastajajo težave s pomanjkanjem delovne sile, za katero izvajalci ne
odgovarjajo, saj takšne situacije, kot je trenutno, niso mogli predvideti. Veliko delavcev prihaja iz območja bivše Jugoslavije in težave se pojavljajo s prehodom teh delavcev preko meje z Republiko Hrvaško in njihovih domačih držav.

Vir: OZS.

Preberite več: tukaj.

  • Ali koronavirus vpliva na pogodbena razmerja?

SVETUJEMO:

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO oz. SZO) je 11. marca 2020 nedavni izbruh virusne bolezni COVID-19 razglasila za pandemijo in pozvala vlade, naj spremenijo potek izbruha “z nujnimi in agresivnimi ukrepi”.

Glede na trenutno gospodarsko situacijo delimo pogodbe v dve skupini.

V prvi skupini so pogodbe, ki vsebujejo pogodbena določila v višji sili, o spremenjenih okoliščinah, o nemožnostih izpolnitve, itd. Pandemija koronavirusa se po pogodbenih določilih lahko šteje za višjo silo, spremenjene okoliščine, nemožnost izpolnitve, ali pa tudi ne, odvisno od besedila pogodbenega določila oz. dogovora strank v pogodbi. Podjetja bodo različno obremenjena, kar bo odvisno predvsem od dejavnosti, v kateri delujejo. Ali gre za višjo silo bo potrebno opraviti presojo v vsakem primeru posebej, pri čemer je vprašljiva možnost uporabe klavzule višje sile. Medtem pa je s klavzulo o spremenjenih okoliščinah in nemožnosti izpolnitve drugače. Ta podjetja bodo lahko imela dolga obdobja zmanjšanja prihodkov in probleme z likvidnostjo, ter posledično lahko tudi z insolventnostjo.

V drugi skupini so pogodbe, ki ne vsebujejo pogodbenih določil o višji sili, o spremenjenih okoliščinah in nemožnosti izpolnitve, vendar je tudi pri teh pogodbah mogoče uporabiti splošna določila Obligacijskega zakonika (OZ). Več možnosti:

1.)

ČE POSTANE IZPOLNITEV OBVEZNOSTI ENE STRANKE NEGOTOVA – 102. člen OZ – Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.

2.)

RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN – Rebus Sic Stantibus – 112. do 115. člen OZ – Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Zahtevek je potrebno uveljaviti sodno, vendar pa je smiselno spremembo pogodbenih določil urediti sporazumno, in sicer na način, da se pravično spremenijo. Nihče si ne želi, da izgubi posel, potrebno je v tej situaciji poiskati nekakšno win-win situacijo za obe pogodbeni stranki;

3.)

NEMOŽNOST IZPOLNITVE –116. člen OZ – Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Koronavirus sam po sebi verjetno ne bo povzročil okoliščin, ki bi utemeljevale uporabo tega instituta, vendar pa lahko to povzročijo ukrepi za omejitev širjenja virusa. Takšni primeri so zaprtje mej, prepovedi zbiranj, zaprtje šol in vrtcev, itd. Tako, da bo ta institut zelo uporabljiv v naslednjih tednih in mesecih.

Predlagamo, da pregledate pogodbe sklenjene s strankami, kupci ali poslovnimi partnerji ter ocenite svoj položaj in možnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbah. V kolikor je potrebno preučite možnosti uporabe v pogodbi dogovorjenih določb in tudi določbe OZ (v kolikor v pogodbah nimate dogovorjenih posebnih določb za nastalo situacijo).

Preberite več: tukaj.