V preteklosti smo že večkrat opozarjali na različne goljufije, ki romajo v naše poštne nabiralnike (spletne ali fizične) in nam obljubljajo trženje v takšnih ali drugačnih registrih. Leto je skoraj naokoli in opažamo povečano število takšne pošte (za “sklenitev pogodb” za l. 2022), zato ni odveč, da ponovno izpostavimo to problematiko in vsaj poskusimo preprečiti, da bi se še kdo ujel v enako past.
In v čem je goljufija? Praviloma podjetja prejmejo nek formular (v angleščini), na katerem je na prvi strani predstavljen nek poslovni register (EU Business Register je še posebej razširjen v Sloveniji). Pošiljatelj ponuja podjetju, da sporoči podatke o podjetju (ali so ti že predhodno vpisani s strani pošiljatelja), podpiše formular in ga pošlje nazaj, v zameno bo pošiljatelj podjetje uvrstil v svoj “fenomenalen” register poslovnih subjektov, kjer bo lahko vsako podjetje iz EU imelo dostop do podatkov o podjetju. Nekje na veliko je tudi napisana beseda brezplačno ali pa je posebej izpostavljena (“free” ali “free of charge”). Sliši se super, kaj ne?
Vendar je nekje na dnu formularja (pogosto celo na drugi strani) drobni tisk, kjer izrecno piše, da se s podpisom formularja šteje, da je sklenjena pogodba o nudenju storitev trženja, za katero je podjetje dolžno pošiljatelju plačati nadomestilo v višini več sto evrov, pri čemer se pogodba sklepa za več let. Ker je predvideno mesto za podpis zastopnika podjetja praviloma na drugi strani, ali vsaj povsem na drugem mestu kot ta drobni tisk, marsikdo spregleda drobni tisk in podpiše formular ter ga posreduje pošiljatelju. V kratkem pa začnejo prihajati računi in pozivi pošiljatelja, da naj podjetje poravna stroške nadomestila na podlagi sklenjene pogodbe. Poslano je za večino podjetij, jasno, šok, saj se ne spomnijo, da so s pošiljateljem sploh kdaj sklenili kakršnokoli pogodbo. V odgovor pa vedno prejmejo zelo jasna pojasnila, celo kopije sodb določenih sodišč iz držav-članic EU, iz katerih izhaja, da je podjetje dolžno poravnati izstavljen račun. Temu po navadi sledijo tudi večkratni opomini in dodatni maili.
Sicer drži, da se v veliko primerih zadeva končna samo z nadležnimi maili. Primerov, ko pošiljatelji dejansko sprožijo postopke pred sodišči (še posebej v Sloveniji), je izredno malo (čeprav pošiljatelji trdijo nasprotno). Ne glede na to, je smiselno, da vso prejeto pošto natančno in pozorno preberete preden karkoli podpišete, zlasti če je v tujih jezikih. Za dodatno pomoč pa se člani lahko obrnete na naše svetovalce.
Več o tej tematiki si lahko pogledate tudi v prejšnjih zapisih tu in tu.
Vir: OZS
