V zadnjem obdobju številna ministrstva pozivajo delodajalce, da zaradi slabe epidemiološke slike, v čimvečji meri omogočijo delavcem opravljanje dela od doma. Dejstvo je, da nekaterih poklicev nikoli ne bo mogoče opravljati na daljavo. Težko si predstavljamo gostince, frizerji, delavce za tekočim trakom, trgovce, mizarje, zidarje, itd …, da bi delo opravljali na daljavo. Njihova prisotnost na delovnem mestu je ključnega pomena. Pa vendar so številni poklici, ki niso vezani na točno določeno mesto in jih je moč, vsaj večino časa, opravljati na daljavo (informatiki, računovodje, pravniki, administracija, svetovalci, ipd …).
Zadržke glede opravljanja dela na domu imajo tako delodajalci kot delavci. Delodajalce predvsem skrbi organizacija dela na domu, nadzor nad zaposlenimi in manjko osebnega stika z delavcem. Naloga delodajalca je, da si zastavi naslednja vprašanja: Ali delavcu zaupam? Je delavec dovolj odgovoren, da bo opravil naloženo delo? Na kakšen način bom izvajal nadzor? Kako bom ohranjal stike? Kaj storiti, če delavec ne želi opravljati dela od doma?
Seveda je delo na daljavo mogoče le, če obstaja dovolj visoka stopnja zaupanja obeh, delavca in delodajalca. Če podjetje delavcu ne zaupa, da bo odgovorno, pravočasno in kakovostno opravil delo izven delovnega mesta, se je potrebno vprašati ali takega delavca sploh potrebuje. Dejstvo je, da »štemplanje« delavca še ne pomeni, da delavec delo opravlja. Nadzor nad opravljenim delom je mogoče vršiti na več načinov, kot so dnevna kontrola opravljenega dela, zahteva po pisanju časovnic, nenazadnje nadzor omogoča tudi sodobna informacijska tehnologija. Pri nadzoru je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti. Pisanje časovnic po mojem mnenju ni učinkovit ukrep, saj krha zaupanje in krade dragocen čas namenjen opravljanju del in nalog na obeh straneh. Osebne stike v tem času nadomešča stik preko računalnika in telefona. Zaželjeno je, da se delodajalec na dnevni/ tedenski bazi pogovarja z delavci, lahko osebno, telefonsko ali z uporabo spletnih aplikacij (npr. ZOOM). Odsotnost stikov, podajanja in kroženja informacij v in med oddelki, izmenjave mnenj, postavljanja skupnih ciljev, neugodno vpliva na zaposlenega, klimo podjetja, posredno pa tudi na poslovanje družbe. Delavcem, ki ne želijo opravljati dela od doma, npr. zaradi neustreznih pogojev za opravljanje dela od doma, osebnih interesov ali drugih okoliščin, moramo omogočiti opravljanje dela na delovnem mestu.
Prednosti opravljanja dela od doma z vidika delodajalca so:
1. Nižji stroški plač – delavcu ne pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v času opravljanja dela na domu, pri čemer je pri preračunu potrebno upoštevati strošek nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (ta znaša v povprečju 1 eur/dan)
2. Nižji obratovalni stroški podjetja
3. Nižji strošek najemnin za poslovne prostore (dogovor z najemodajalcem)
4. Oddajanje prostorov v najem (prihodki)
5. Uveljavljanje olajšav za vlaganja v digitalni prehod (od leta 2022 dalje)
6. Vključitev ukrepa v promocijo zdravja pri delu
7. Prednost delodajalca pri novih zaposlitvah
8. Okoljska naravnanost podjetja
Opravljanje dela od doma (na daljavo) se bo ohranilo tudi po koncu epidemije in bo stalnica v poslovnem svetu, zato je čas, da se delodajalci v največji možni meri prilagodijo spremenjenemu načinu poslovanja ter poiščejo možnosti in rešitve, ki bodo omogočile njim in zaposlenim učinkovit prehod.
Vir: OZS
