Vlada RS je sklenila, da podjetjem prizadetim v energetski krizi nameni za 50 milijonov evrov posojil SID banke. Sredstva v ta namen so prerazporejena iz naslova sredstev, ki bodo ostala na treh kreditnih linijah 1, 2 in 3 ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, ki je podjetjem bolj znan kot Posojilni sklad 1 (PS1).
Vlada Republike Slovenije je namreč leta 2011 s SID-Slovensko izvozno in razvojno banko d.d. sklenila Pogodbo o financiranju in izvajanju Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, ki je podjetjem znan kot Posojilni sklad 1 (PS1). Tekom izvajanja ukrepa finančnega inženiringa je vlada večkrat podala soglasje k spremembam Ključnih elementov finančnega inženiringa, tokrat pa te spreminja z namenom, da v okviru PS1 omogoči financiranje podjetij, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza. To namreč določa Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za leto 2023, v IV. poglavju »Likvidnostni ukrepi za področje gospodarstva«
S sredstvi PS1 bo lahko SID banka tako poleg tehnoloških investicij financirala tudi druge investicije ali obratna sredstva podjetij prizadetih zaradi ukrajinske in energetske krize. Preden bo SID banka lahko povratna sredstva države namenila tudi za to, bo z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport sklenila še dodatek k obstoječemu sporazumu o financiranju. S podpisanim dodatkom se bo tako trem obstoječim kreditnim linijam v okviru PS1 uvedla še četrta kreditna linija za pomoč v krizi prizadetim podjetjem.
Za prilagoditev PS1 niti Republiki Sloveniji niti SID banki ni potrebno dodeliti novih oziroma dodatnih sredstev, saj bo SID banka 50 milijonov evrov zagotovila iz naslova sredstev, ki bodo ostala na treh kreditnih linijah 1, 2 in 3. Za namen spremljanja učinkov različnih namenov kreditov v okviru PS1 bo SID banka zagotovila tudi ločeno evidentiranje kreditov, sklenjenih s končnimi prejemniki za namen omilitve posledic energetske ali ukrajinske krize.
Zapadlost kreditov, odobrenih za namen omilitve posledic kriznih razmer na gospodarstvo, ne bo presegla zadnje zapadlosti kreditov znotraj ukrepa, odobrenih za financiranje tehnološko razvojnih projektov.
