Če smo pred marcem 2020 za Nacionalni inštitut za javno zdravje slišali le občasno, smo se po začetku epidemije virusa SARS-CoV-2 zagotovo vsi prebivalci Slovenije dodobra seznanili z njegovim delom. Med drugim so bila zlasti z vidika opravljanja dejavnosti zelo pomembna priporočila in navodila, ki jih je ta organ izdajal oz. jih izdaja. Na NIJZ so za najbolj razširjene dejavnosti že zgodaj po začetku epidemije pripravili priporočila za njihovo varno izvajanje, ki jih najdete tu. Z vidika opravljanja dejavnosti se pogosto zastavi vprašanje, ali so tako izdana priporočila obvezna oz. z drugimi besedami, »ali me lahko doleti prekrškovna odgovornost, če ne upoštevam priporočil NIJZ«?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pravna oseba s statusom javnega zdravstvenega zavoda, ki je ustanovljen na podlagi Sklepa Vlade RS[1]. Ne glede na to, da gre za javni organ, da bi bili akti, ki jih ta organ izdaja, pravno in splošno zavezujoči, morajo najprej biti izpolnjeni določeni pogoji, ki jih vsebujejo Ustava RS in drugi pravni predpisi. Med drugim bi moral imeti NIJZ posebno pravno podlago v kakšen drugem aktu (denimo, zakonu), ki bi določal, da NIJZ glede določene zadeve izdaja zavezujoče splošne pravne akte. Tak zakon bi lahko bil Zakon o nalezljivih boleznih, ki pa takšnih pristojnosti NIJZ ne podeljuje. Na podlagi tega zakona lahko NIJZ sicer podaja določene predloge pristojnim ministrom ali Vladi RS, ki nato izdajajo zavezujoče splošne pravne akte (denimo odloke, odredbe, sklepe). Šele s tem postanejo predlogi in druga dejanja NIJZ pravno zavezujoča za prebivalce Slovenije.
Primer navedenega so bili tudi nekateri odloki (npr. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji), ki so v preteklosti izrecno določali, da je (smiselno) upoštevanje priporočil NIJZ pogoj za opravljanje določene dejavnosti. Tako je bilo primeroma določeno, da se »Pri opravljanju gostinske dejavnosti upoštevajo vsa higienska priporočila NIJZ pri izvajanju gostinske dejavnosti za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.«[2] ali »Pri ponujanju in prodajanju blaga in storitev potrošnikom se smiselno upoštevajo higienska priporočila ministrstva, pristojnega za zdravje, in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so objavljena na spletni strani ministrstva in NIJZ.«[3]
Trenutno veljaven Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2[4] ne vsebuje nobene določbe, ki bi priporočilom oz. predlogom, smernicam ali drugim dokumentom, ki jih pripravi NIJZ, dala zavezujočo naravo. V praksi to pomeni, da z vidika prekrškovnega prava nespoštovanje posameznih priporočil NIJZ ne pomeni prekrška oz. ne more biti razlog za izdajo odločbe o prekršku in izrekanje globe.
To sicer ne pomeni, da (strokovnih) priporočil NIJZ ni treba upoštevati pri izvajanju dejavnosti. Še vedno gre za dokumente, ki jih pripravlja organ, ki je v Sloveniji pristojen za področje javnega zdravja in boja z nalezljivimi bolezni ter je s strokovnega vidika pristojen priporočati in svetovati, kako ukrepati zato, da se omeji širjenje nalezljive bolezni ter je opravljanje dejavnosti varno tako za nas, kot za potrošnike in druge stranke. Nimajo pa takšna priporočila moč pravnega predpisa, nespoštovanje katerega bi predstavljala prekršek in vodila v izrek globe.
[1] Sklep Vlade RS, št. 01403-27/2013/5 z dne 25. 7. 2013.
[2] Deveti odstavek 5. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 89/21 in 93/21).
[3] Četrti odstavek 4. člena Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 132/2021).
[4] Ur. l. RS, št. 147/2021, 149/2021, 152/2021, 155/2021, 157/2021 – skl. US.
Vir: OZS
