Upravljanje absentizma ter ustrezno vodenje postopkov v zvezi z bolniško odsotnostjo z dela (bolniškim staležem) uvrščamo med najbolj kompleksne in občutljive izzive na področju upravljanja s človeškimi viri in delovnopravne zakonodaje. Zdravstveni absentizem vpliva na celotno poslovanje – od neposrednih finančnih obremenitev ter stroškov nadomestil plač do reorganizacije delovnih procesov, povečane obremenitve preostalih zaposlenih in morebitnih delovnopravnih sporov.

Leta 2026 stopa v veljavo celovit sveženj zakonodajnih novosti, ki prinašajo bistveno večjo preglednost, a hkrati tudi strožja pravila in večjo odgovornost za vse vpletene.

KLJUČNE NOVOSTI PRI ODPIRANJU, UGOTAVLJANJU IN VODENJU BOLNIŠKIH STALEŽEV

Zakonodajne spremembe in usmeritve zdravstvenih organov prinašajo dodatne zahteve glede preglednosti ter zmanjševanja tveganj za zlorabe.

Uvodoma velja izpostaviti, da ključne novosti na področju uveljavljanja in nadzora začasne zadržanosti od dela prinašajo višjo stopnjo digitalizacije ter poostrena pravila delovanja. Trajanje samostojnega odločanja osebnega zdravnika ostaja omejeno na 30 dni (po čemer pristojnost prevzame imenovani zdravnik ZZZS), zdravstveni organi in delodajalci pa imajo jasno opredeljena pooblastila za preverjanje spoštovanja določenega režima gibanja in upravičenosti bivanja v tujini med bolniškim staležem.

Odprava t. i. »bolniške na daljavo« in obveznost osebnega pregleda

Ena pomembnejših novosti se nanaša na pogoje za odprtje ter podaljšanje bolniškega staleža.

Obvezen je osebni pregled: Za začetno odprtje bolniškega staleža je znova veljavna in dosledno zahtevana obveznost osebne prisotnosti ter pregleda pri izbranem zdravniku.

Začasno nezmožnost za delo osebni zdravnik ugotovi na podlagi zdravstvene dokumentacije in pregleda zavarovanca, ki ga opravi v naslednjih primerih:

• najpozneje četrti dan od nastopa začasne nezmožnosti za delo, če ta še traja,
• neposredno preden poda prvi predlog imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji začasni nezmožnosti za delo, razen v primeru iz 3. in 4. točke prvega odstavka 137. člena pravil: https://www.zzzs.si/zzzs-api/e-gradiva/podrobnosti/?detail=5580D0555F5A1FEAC1256CFB003BB45C
• če je bil zavarovanec v zadnjih treh mesecih pred nastopom začasne nezmožnosti za delo, več kot dvakrat začasno nezmožen za delo s prekinitvami in posamezna začasna nezmožnost za delo ni presegla 30 dni,
• v drugih primerih, ko meni, da je pregled potreben.

Izjema pomeni, da osebnemu zdravniku bolnika ni treba fizično pregledati pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku, kadar gre za recidiv (ponovitev iste bolezni v 30 dneh) ali za stanja, ko gre bolniška od 1. dne v breme ZZZS (npr. neprostovoljna daritev tkiv/organov, nega družinskega člana, izolacija, spremstvo).

Fizični obisk ambulante ni obvezen pri nalezljivih boleznih, po obsežnejših operacijah ali med potekom kemoterapije. V teh situacijah za odobritev zadošča ustrezna medicinska dokumentacija.

Digitalna komunikacija (e-pošta, telefonski klic) ne zadošča več za avtomatsko odprtje bolniške odsotnosti, razen v izjemnih, z zakonom natančno definiranih primerih (npr. potrjene visoko nalezljive bolezni z jasnimi protokoli).

Digitalizacija in poslovanje preko portala SPOT

Delodajalec ima vpogled v trajanje odsotnosti in razloga zadržanosti ter možnost vpogleda oziroma dostop do informacije o določenem režimu gibanja zaposlenega med zadržanostjo od dela. Režim gibanja se opredeli že ob odprtju bolniške odsotnosti in se vpiše v zdravstveno dokumentacijo. Navodila o ravnanju morajo biti dana v pisni obliki (od 1. 7. 2026 v obliki eNR) in se določijo za vse razloge zadržanosti od dela, razen v naslednjih primerih:

• spremstvo
• darovanje krvi
• sobivanja z otrokom v bolnišnici oz. zdravilišču.

Delodajalec dostopa do eNR prek spletnega postopka na portalu SPOT.

V zvezi s tem je SPOT že izdal Elektronska navodila o ravnanju med zadržanostjo od dela (eNR), ki vsebujejo informacije in napotke za uporabo elektronskega postopka za dostop pooblaščenih oseb delodajalcev do elektronskih navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela.

OBVEZNOSTI ZAPOSLENEGA OB NASTOPU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI 

Jasna pravila in dosledno spoštovanje obveznosti s strani zaposlenega so pogoj za zakonito uveljavljanje pravic iz naslova zadržanosti od dela.

Roki in načini obveščanja delodajalca

Zaposleni ne sme samovoljno odpotovati ali ostati doma brez takojšnje obvestitve delodajalca.

Zavarovanec osebnemu zdravniku sporoči razlog začasne zadržanosti od dela na dan nastopa razloga, vendar najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. Načinov je več: osebno, po telefonu, preko portala za paciente ali na drug primeren način (druga elektronska komunikacija). Če zavarovanec ne ravna tako, lahko osebni zdravnik ugotovi začasno zadržanost od dela samo za naprej.

Predložitev dokazil

Elektronski bolniški list (eBOL) je osnova za obračun plače in uveljavljanje nadomestila, vendar ga osebni zdravnik ne izda avtomatično. Zaposleni mora sam, po medsebojno dogovorjeni poti kontaktirati zdravnika ter zagotoviti izdajo eBOL ob zaključku bolniške, ob spremembi razloga ali diagnoze ter ob koncu vsakega koledarskega meseca (tudi pri dolgotrajnih odsotnostih).

Delavec mora delodajalca obvestiti o vložitvi predloga za podaljšanje, ob poteku meseca pa spomniti zdravnika na izdajo eBOL, saj odločba ZZZS ne nadomešča bolniškega lista.

Ker mora biti eBOL ob obračunu dostopen delodajalcu prek portala SPOT, strokovnjaki delodajalcem močno priporočajo sprejem internega pravilnika o bolniških odsotnostih, s katerim se te obveznosti in komunikacijski protokoli v podjetju natančno uredijo. Primer ta

REŽIMI GIBANJA V ČASU BOLNIŠKEGA STALEŽA, KRŠITVE IN ODHOD V TUJINO

Opredelitev in spoštovanje režima gibanja sta krovnega pomena za zakonitost bolniškega staleža. Zdravnik opredeli režim glede na primarno diagnozo z namenom, da se omogoči čim hitrejše okrevanje.

Režim gibanja med bolniško odsotnostjo še naprej določa osebni ali imenovani zdravnik oziroma komisija, vendar je po novem določen že takoj ob odprtju bolniškega staleža in zapisan v bolnikovo kartoteko. Glavna novost je, da mora zdravnik o predpisanih navodilih pisno seznaniti tako delavca kot delodajalca (zavarovanja), s čimer je delodajalcu omogočen neposreden dostop in vpogled v odobreni režim gibanja.

Novi poenoteni režimi gibanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prinašajo natančne okvire ter enotno prakso določanja navodil med bolniško odsotnostjo.

V veljavi so naslednji režimi gibanja

Režimi gibanja in navodila o ravnanju

• 1 – Počitek na domu: Zavarovanec mora biti le na naslovu svojega prebivališča. Brez posebnega dovoljenja ga lahko zapusti le zaradi zdravstvenih storitev (vključno s prevzemom zdravil, živil za posebne zdravstvene namene ali medicinskih pripomočkov). Odhod v tujino ni dovoljen.
• 2 – Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča: Dovoljeno je omejeno gibanje v kraju prebivališča za zagotavljanje osnovnih potreb (npr. nakup živil, urejanje nujnih upravnih zadev, prevoz otroka v vrtec/šolo). V preostalem času mora biti na naslovu prebivališča. Zdravstvene storitve lahko uveljavlja tudi izven kraja prebivanja. Za odhod v tujino je potrebna odobritev ZZZS.
• 3 – Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča: Dovoljeno je gibanje v kraju prebivališča za zagotavljanje osnovnih potreb ter izvajanje aktivnosti, ki ne vplivajo negativno na zdravje oziroma prispevajo k čimprejšnji povrnitvi delovne zmožnosti in ki jih določi osebni zdravnik. Zdravstvene storitve se lahko uveljavljajo izven kraja prebivanja. Za odhod v tujino je potrebna odobritev ZZZS.
• Šifra 4 – Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča: Dovoljeno je gibanje v in izven kraja prebivališča za vse aktivnosti, ki jih določi osebni zdravnik in prispevajo k povrnitvi delovne zmožnosti ter ne vplivajo negativno na zdravstveno stanje. Za odhod v tujino je potrebna odobritev ZZZS.
• 5 – Nega: Dovoljeno je gibanje v kraju in izven kraja prebivališča za zdravstvene storitve, osnovne potrebe ter druge aktivnosti po priporočilih osebnega zdravnika ožjega družinskega člana. Nega se izvaja na domačem naslovu ali naslovu osebe, ki nego potrebuje. Za odhod v tujino v delovnem času je potrebna odobritev ZZZS, izven delovnega časa pa ni omejitve gibanja in odobritev za tujino ni potrebna.
• 6 – Izolacija: Oseba ne sme zapustiti svojega prebivališča. Omejiti mora stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.
• 7 – Odhod v tujino z odobritvijo ZZZS: Možen samo v izjemnih primerih. V vlogo in odobritev je obvezna navedba države ter trajanja bivanja v tujini. Vlogo lahko poda zavarovanec sam ali njegov izbrani osebni zdravnik.

Podrobnejša opredelitev dovoljenih aktivnosti: https://zavarovanec.zzzs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/zavarovanec/nadomestila/navodila_o_ravnanju_tabela_junij_2026.pdf

• A – Sprehodi, gibanje v naravi: Blaga do zmerna telesna aktivnost za namen sprostitve ali pridobivanja funkcionalne zmogljivosti.
• B – Vaje za fizično moč: Aktivnosti za pridobivanje fizične moči/zmogljivosti (npr. vodena vadba, fitnes) za čimprejšnjo vrnitev na delo.
• C – Plavanje: Obisk bazena (hidroterapija) za namen povrnitve funkcionalne zmogljivosti.
• D – Sprostitvene tehnike: Organizirane dejavnosti za sprostitev in razbremenitev.
• E – Drugo: Poljubno besedilo, ki ga doda zdravnik.

Definicija kraja prebivališča

Kraj prebivališča je naselje, v katerem je naslov prebivališča. Če v tem naselju niso zagotovljene osnovne ali neodložljive storitve, se za kraj šteje temu najbližje naselje, koder so te storitve zagotovljene. Ob obstoju stalnega in začasnega prebivališča velja naslov začasnega, razen če zavarovanec osebnemu zdravniku ne sporoči drugače.

Pristojnosti ter pravice delodajalca

Delodajalec ima pravico dostopa do informacij o obdobju bolniške odsotnosti, razlogu za zadržanost od dela ter določenem režimu gibanja (navodilih o ravnanju). Nima pa pravice do vpogleda v diagnozo ali druge podrobne podatke o zdravstvenem stanju delavca.

Prejem odločb in eNR: Delodajalec je prek sistema (oz. v obliki elektronskega navodila o ravnanju – eNR) seznanjen z režimom gibanja ter prejme odločbo imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije ZZZS.

Pravica do predloga spremembe režima gibanja in zahteve za presojo (ugovora)

• Predlog za spremembo režima gibanja

Tako delodajalec kot delavec imata pravico osebnemu zdravniku predlagati prilagoditev ali spremembo izdanega navodila o ravnanju ter režima gibanja med bolniškim staležem (232. in 233. člen Pravil OZZ). Osebni zdravnik predlog preuči z vidika strokovnosti in učinka na potek zdravljenja, pri čemer predlogu ni dolžan slediti, saj je končna strokovna odločitev v njegovi pristojnosti.

• Zahteva za presojo ocene osebnega zdravnika (ugovor)

Če se delodajalec ali zavarovanec ne strinja z oceno ali navodili osebnega zdravnika glede začasne zadržanosti od dela, lahko na podlagi 234. člena Pravil OZZ in 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) vloži zahtevo za presojo pri imenovanem zdravniku ZZZS. Rok za vložitev zahteve je 3 delovni dni od dneva seznanitve z oceno.

Pravice, obveznosti in sankcije z vidika delavca

Delavec mora dosledno upoštevati določen režim gibanja in navodila zdravnika, saj je bolniška odsotnost namenjena okrevanju in čim hitrejši vrnitvi na delo.

Obveščanje in lokacija: Bivati mora na naslovu prebivališča ali sporočenem naslovu ter pridobiti ustrezna dovoljenja (zdravnika ali ZZZS), če želi bivati drugje ali odpotovati v tujino.

Možnost presoje režima: Delavec ima enako kot delodajalec pravico predlagati spremembo navodil ali vložiti zahtevo za presojo pri imenovanem zdravniku ZZZS, če se z določenim režimom osebnega zdravnika ne strinja.

Povzetek novosti in posledice z vidika morebitnih kršitev

• Odvzem bolniškega nadomestila: Če zavarovanec med bolniško ne upošteva zdravnikovih pisnih navodil (npr. odpotuje v tujino brez odobritve) ali v tem času opravlja delo, izgubi pravico do nadomestila plače od dneva ugotovljene kršitve pa vse do zaključka bolniške odsotnosti.
• Zamrznitev izplačil: Izplačevanje nadomestila se začasno ustavi, kadar zavarovanec onemogoča ali ovira izvajanje nadzora, se ne odzove na poziv k zdravstvenemu pregledu ali o nastopu bolezni ne obvesti pravočasno.
• Obveznost osebnega obiska pri zdravniku: Zavarovanec mora osebno priti na pregled k osebnemu zdravniku najpozneje četrti dan po začetku bolniškega staleža ter neposredno pred pošiljanjem predloga za podaljšanje komisiji. Če na pregled ne pride in za to nima upravičenega zdravstvenega razloga, se mu bolniški stalež takoj zaključi.
• Strožji roki za javljanje bolezni: O razlogu za odsotnost je treba osebnega zdravnika obvestiti takoj na dan nastopa bolniške oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan njegove ambulante. Če zavarovanec ta rok zamudi, zdravnik bolniškega staleža za nazaj zakonito ne sme več odobriti.

ZAKLJUČEK

Spremembe zakonodaje in poudarek na doslednem izvajanju bolniškega reda od delodajalcev zahtevajo proaktiven pristop. Z natančnim poznavanjem pravic, obveznosti ter delovnopravnih mehanizmov lahko podjetja učinkovito zaščitijo svoje poslovanje, hkrati pa zagotovijo pošteno in zakonito obravnavo vseh zaposlenih.

Dodatni viri in informacije: 

• Navodilo za zajem in posredovanje podatkov iz elektronskih navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR): https://www.zzzs.si/?id=126&detail=5EF1164D3D9E3C1DC1258DF600399C20
• Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače: https://www.zzzs.si/?id=126&detail=C1309299784453D0C1256E92003A99CA
• Navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela: https://zavarovanec.zzzs.si/bolniska-odsotnost-zacasna-zadrzanost-od-dela/default-title/
• Navodila o ravnanju in dovoljene aktivnosti: https://zavarovanec.zzzs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/zavarovanec/nadomestila/navodila_o_ravnanju_tabela_junij_2026.pdf
• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja – neuradno prečiščeno besedilo: https://www.zzzs.si/zzzs-api/e-gradiva/podrobnosti/?detail=5580D0555F5A1FEAC1256CFB003BB45C
• Režimi gibanja: https://www.zzzs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/novice/2026/zzzs_rezimi-gibanja-2026.pdf
• Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja: https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2026-01-1261
• Pravilnik o navodilih o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV16088
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO213
• Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9338

Članek pripravila: Moira Kobše,  SPOT svetovanje Podravje.

Objavljeno dne: 12.08.2026

»Članek je pripravljen v sklopu aktivnosti SPOT svetovanje Podravje. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: https://evropskasredstva.si in Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport: www.mgrt.gov.si ter ga izvaja SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.