Carine, ki jih je včeraj za uvoz z vsega sveta napovedal ameriški predsednik Donald Trump, bodo pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja.

“Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopamo v OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi,” ocenjujemo v OZS.

Carine bodo imele zagotovo negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij.

Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo.

Ocenjujemo, da bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselile na ameriški trg, a imajo tudi tam, kot lahko slišimo od podjetij, številne izzive zaradi delovne sile. Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa. Druga možnost pa je strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge.

Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno.

Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric uvedle 10-odstotne carine, na uvoz iz približno 60 držav pa še višje. Za uvoz iz EU bodo veljale 20-odstotne carine. 10-odstotne carine bodo začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila. Že danes pa v veljavo vstopa tudi izvršni odlok o 25-odstotnih carinah na uvoz avtomobilov, lahkih tovornih vozil in delov zanje, ki so izdelani izven ZDA.

Vir: Mira Črešnar, OZS

Državni zbor je 28. 3. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 24 z dne 8. 4. 2025 in je dostopen na spletni strani Uradnega lista (stran 11). Ponovna sprememba na področju evidenc delovnega časa je rezultat vztrajanja delodajalcev, da je novela ZEPDSV-A, ki se je pričela uporabljati z 20. 11. 2023 in je delodajalcem prinesla dodatne administrativne obremenitve, pretoga in neživljenjska.

ZEPDSV-B začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 23. 4. 2025.

Kaj je novega

Novela ureja naslednje spremembe:

• za koga se vodi evidence:
  • sprememba definicije delavca na način, da je za osebo, ki delo opravlja na civilnopravnih podlagah, evidenco o izrabi delovnega časa potrebno voditi pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov (študenti, upokojenci, kratkotrajno delo družinskih članov) ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca
  • za poslovodne osebe ne bo več potrebno voditi evidence o izrabi delovnega časa
• nabor potrebnih podatkov v evidenci o izrabi delovnega časa: črtanje vodenja odmora za malico
• pogostost vpisovanja podatkov v evidenci o izrabi delovnega časa: ure v posebnih pogojih dela (nočno, nedeljsko ipd.) ter seštevki ur se bodo lahko vodili mesečno (in ne več dnevno)
• način pošiljanja izpisov iz evidence delovnega časa: možnost pošiljanja tudi na privatni e-naslov delavca
• kraj hrambe evidence delovnega časa: bodisi na sedežu dela bodisi na kraju opravljanja dela, torej na terenu (po odločitvi delodajalca)

Za koga se evidenca vodi

Po noveli ZEPDSV-B se definicija delavca dodatno zožuje na način, da je pri osebah, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, presoja zahteve po vodenju evidenc odvisna od tega, če oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca (sredstva za opravljanje dela ne bodo več merilo za presojo potrebe po vodenju evidenc) oziroma če se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov (študenti, upokojenci, kratkotrajno delo družinskih članov).

Izločitev poslovodnih oseb iz obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa

Po noveli ZEPDSV-B bodo poslovodne osebe avtomatično izločene iz obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa, ne glede na podlago za opravljanje poslovodne funkcije – pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava. Pri tem velja poudariti, da prokuristi niso poslovodne osebe, ampak so le poslovni pooblaščenci, katerim Zakon o gospodarskih družbah ne daje kakršnihkoli poslovodskih upravičenj. Poslovodno funkcijo vodenja in odločanja tako znotraj družbe kot tudi navzven zakon daje le poslovodjem (direktorjem), za katere bo veljal navedeni izvzem iz obveznosti vodenje evidence o izrabi delovnega časa. Obveznost vodenja evidenc za prokuriste pa se bo presojal glede na zgornja merila (osebno opravljanje dela in vključenost v delovni proces delodajalca).

Prenehanje obveznosti vodenja odmora za malico

Po ZEPDSV-A je v evidenci o izrabi delovnega časa od vključno 20. 11. 2023 dalje potrebno voditi dodatnih 5 vrst podatkov (od št. 8 do št.12):

8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo)
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
12. vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Z uveljavitvijo novele ZEPDSV-B bo prenehala obveznost vodenja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, torej odmora za malico (zgornja 9. točka). Podatki iz zgornje 10. in 12. alineje (ure opravljene v drugih posebnih pogojih dela ter vpis tekočega seštevka ur) pa se bodo lahko vpisovali mesečno in ne dnevno, kot ostaja obveznost vpisovanja za ostale kategorije podatkov. Še vedno bo torej potrebno ločeno vpisovati vse ure, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, pri čemer pa to vpisovanje ne bo nujno dnevno, temveč bo zadoščalo mesečno vpisovanje. Enako velja za vpisovanje tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oziroma letu, ki se bo prav tako lahko vršilo mesečno.

Pošiljanje izpisov iz evidence o izrabi delovnega časa

Delodajalec ima od 20. 11. 2023 obveznost pisnega obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne, pri čemer se bo pisno obvestilo z novelo ZEPDSV-B lahko poslalo tudi po elektronski poti na zasebni elektronski naslov delavca (in ne zgolj na službeni e-naslov delavca). Za obveznost seznanitve se bo še vedno štel tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, pri čemer se mora pravica uresničevati brez prisotnosti delodajalca (npr. nameščena aplikacija za evidentiranje na delavčevem računalniku, do katere lahko vedno dostopa).

Hramba evidence o izrabi delovnega časa

V zvezi s hrambo evidence o izrabi delovnega časa se bo z uveljavitvijo novele ZEPDSV-B delodajalec lahko sam odločil, ali bo vodil evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, na sedežu ali na kraju opravljanja dela.

Vir: Nina ličar, OZS