Z letošnjim januarjem je začela veljati nova Standardna klasifikacija dejavnosti, SKD 2025. Prinaša številne spremembe, ki odražajo gospodarsko dogajanje in tehnološke spremembe v zadnjih 17 letih. Nekatere dejavnosti so bile združene, druge ukinjene, uvedene pa so tudi nove kategorije, ki bolje povzemajo sodobno gospodarsko okolje.

(SKD), ima pomembne posledice na različnih področjih. Za glavno dejavnost je določena tista, ki največ prispeva k skupni dodani vrednosti. Če podatki o dodani vrednosti niso na voljo, se za glavno določi dejavnost, ki ustvari največjo vrednost prodaje oziroma prihodka, ali tista, v kateri je zaposlenih največ oseb.

Pravilna določitev glavne dejavnosti je ključna za učinkovito izvajanje davčnih in regulativnih politik, določanje upravičenosti do finančnih in razvojnih spodbud, zagotavljanje kakovostnih statističnih podatkov ter pripravo ustreznih gospodarskih politik. Ob tem vas želimo opozoriti, da se od začetka letošnjega leta v PRS-ju uporablja nova različica, tj. SKD 2025.

Pri določanju pravilnih šifer SKD, ki najbolje ustrezajo  dejanskim glavnim in drugim dejavnostim, so poslovnim subjektom v pomoč Pojasnila k SKD 2025, za hitro iskanje šifer pa spletni iskalnik po SKD 2025.

Spremembo dejavnosti lahko uredite z oddajo vloge za spremembo podatkov v PRS-ju, na elektronski način prek Seznama e-postopkov in storitev na portalu SPOT ali na izbrani točki SPOT s Seznama točk SPOT in notarjev.

Uskladitev dejavnosti v PRS in aktih podjetij in poslovnih subjektov

SKD se uporablja za določanje dejavnosti ter razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov, v številnih uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov, v statistične in analitične namene. Poslovni subjekti morajo uporabo SKD prilagoditi novi različici SKD, da se zagotovita primerljivost in kakovost podatkov na državni in mednarodni ravni.

Prehod SKD 2025 je bil v sodelovanju s poslovnimi subjekti Poslovnem registru Slovenije (PRS) izveden avtomatizirano. Za določene primere pa avtomatizirana sprememba ni možna, zato je pomembno, da poslovni subjekti preverijo podatke o svoji dejavnosti v PRS in tudi v ustanovitvenih aktih ter jih uskladijo z novo klasifikacijo in dejanskim poslovanjem.

Zakaj je to pomembno?

Uskladitev dejavnosti skladno s SKD 2025 je pomembna, saj Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti ali dela, ki ni skladno z določeno oziroma registrirano dejavnostjo.

Več:

• SURS: Ste že preverili, ali so podatki o vaši dejavnosti v skladu s SKD 2025?  (Povezava na zunanjo povezavo)
• TIRS: Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025) 

Zahvaljujemo se vam za za vaš prispevek pri zagotavljanju kakovostnih podatkov.

Vir: SURS, Alma Močilnikar , SPOT

de, vrednote in pričakovanja generacije Z ob vstopu na trg dela.

Uvodoma izpostavimo, da mladim podjetništvo ni tuje, 17,3 % mladih si želi imeti svoje podjetje že takoj po končanem študiju, 32,6 % pa si želi ustvariti lastno podjetje v prihodnosti. To kaže na izrazito podjetniško naravnanost generacije Z, ki iščejo svobodo, kreativnost in nadzor nad lastno kariero.

Tudi stabilnost je še vedno na prvem mestu, saj si dobra polovica želi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, manj kot desetina pa bi izbrala pogodbo za določen čas ali delati kot freelancerji. Mladi sicer razmišljajo podjetno, a stabilna zaposlitev z varnostjo ostaja pomembna izhodiščna želja.

Najbolj jih vleče v zasebni sektor, torej v gospodarstvo, kjer bi delala petina vprašanih, bistveno manj pa jih zanima javna uprava ali nevladne organizacije.

Po obdobju pandemije se kaže tudi raznolikost želja okrog lokacije dela in prilagajanja delovnega časa, večina si še vedno želi trdne strukture, a tudi nekaj prilagodljivosti. Presenečenje je, da si jih zelo malo želi delati izključno na daljavo. Se pa vseeno počasi v ospredje prebijajo fleksibilne oblike dela, še posebej ob zavedanju pomena prostega časa in ravnovesja.

Kaj je torej generaciji Z najpomembnejše pri delu?

Na kratko, ali veste?

• 62 % mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90,3 % pa jih uspešno takoj preide na trg dela.
• Dijaki in študenti povprečno opravijo 2,5 mesecev študentskega dela na leto in pri tem pridobijo 2,5 mesecev pokojninske dobe.
• Dijaki in študenti povprečno zaslužijo 250 € neto / mesec oz. 3.000 € neto na leto.
• S 1.7. delodajalci za polnoletne dijake in študente, državljane RS, pri študentskem delu plačajo še 1% za dolgotrajno oskrbo. Osnova za obračun je bruto zaslužek, znižan za 10 % normiranih stroškov. Na neto zaslužek dijakov in študentov ta prispevek ne vpliva.

Anketa Mladi in trg dela 2025

V nadaljevanju preberite kakšni so sanjski poklici mladih in kaj si želijo na svoji poslovni poti, kot je to prikazala anketa Mladi in trg dela, ki so jo v aprilu 2025 izvedli na e-Študentskem Servisu

Božanje psov, iskanje voluharjev in čakanje v vrsti. Mladi opravljajo tudi nenavadna dela. Hkrati pa sanjajo o delu na Arktiki, za volanom formule ali kot babice v porodnišnici.

• Katera so letos najbolj nenavadna študentska dela?
• O katerih poklicih vse sanjajo mladi?
• Kaj si mladi želijo na trgu dela?

1. Nenavadna študentska dela

Na e-Študentskem Servisu se vsakodnevno srečujemo z raznolikimi delovnimi izkušnjami mladih – od običajnih pisarniških nalog do popolnoma nevsakdanjih in zabavnih del. Zbrali smo nekaj najbolj nenavadnih, nepozabnih in simpatičnih primerov za dela, ki so jih opravili dijaki in študenti. Kažejo na to, da študentsko delo ni vedno rutina – včasih je lahko tudi pustolovščina:

• božanje psov,
• opazovanje balona v zraku,
• hlevar,
• iskalec voluharjev,
• kopanje grmov,
• preizkuševalec jogurtov,
• prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst – za naravovarstveno raziskavo,
• raziskovalec na 3375 m nadmorske višine – sodelovanje v znanstveni raziskavi,
• čakanje v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj – ker so bile vrste zaradi stavke izjemno dolge, je nekdo za drugega čakal že pred zoro.

2. Sanjski poklici mladih

Mladi že od nekdaj sanjajo o poklicih, ki navdihujejo, spreminjajo svet ali vodijo v svet raziskovanja in odkrivanja. Tudi danes ni nič drugače – čeprav se tehnologija in potrebe trga dela spreminjajo, so želje mladih še vedno drzne, pogumne in pogosto zelo aktualne. Med najbolj zanimivimi odgovori, ki smo jih zbrali med mladimi uporabniki e-Študentskega Servisa, so tudi naslednji:

1. Zdravstvo in pomoč ljudem

• babištvo
• gorska reševalka

Zanimivost: Slovenski zdravstveni sistem se sooča s pomanjkanjem kadra – zlasti na področju babištva in nujne pomoči. Zato je spodbudno, da se mladi še vedno z veseljem vidijo v poklicih, kjer pomagajo ljudem.

2. Znanost, raziskovanje in tehnologija prihodnosti

• astronavt
• biolog na Severnem polu
• inženir podatkovne znanosti za avtonomno vožnjo

Zanimivost: STEM poklici (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika) so med najbolj iskanimi na svetu. Mladi z željo po raziskovanju vesolja, arktičnih ekosistemov ali razvoju umetne inteligence že danes kažejo zanimanje za prihodnost dela.

3. Inženirstvo, mehanika in hitrost

• vzdrževalka/serviserka letal
• dizajner/arhitekt za ladje
• delo za ekipo Formula 1

Zanimivost: Letalski in avtomobilski sektor se intenzivno razvijata – povpraševanje po specializiranih inženirjih ter oblikovalcih narašča, a hkrati ostaja velik izziv privabiti dovolj novih kadrov, zlasti žensk.

č. Življenjski slog, luksuz in tradicija

• gospodinja z lastnim samooskrbnim gospodinjstvom
• butler (glavni strežnik)

Zanimivost: Medtem ko večina trga dela stavi na digitalizacijo, se nekateri mladi usmerjajo v počasnejši, trajnostni ali ekskluzivni način življenja. Samooskrba, tradicionalne vloge in visoko specializirane storitve (kot je butler) dobivajo nov pomen.

3. Kaj si mladi želijo na trgu dela?

V anketi »Mladi in trg dela«, ki so jo v aprilu 2025 izvedli na e-Študentskem Servisu, je sodelovalo kar 7.523 mladih. Raziskava razkriva pomembne trende, vrednote in pričakovanja generacije Z ob vstopu na trg dela.

a. Mladim podjetništvo ni tuje

• 17,3 % mladih si želi imeti svoje podjetje takoj po končanem študiju.
• Še več – 32,6 % si jih v prihodnosti želi ustvariti lastno podjetje.

To kaže na izrazito podjetniško naravnanost generacije Z – iščejo svobodo, kreativnost in nadzor nad lastno kariero.

b. Stabilnost (še vedno) na prvem mestu

• 54 % si želi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
• 6 % bi izbralo pogodbo za določen čas.
• 4,6 % si želi delati kot freelancerji.

Mladi sicer razmišljajo podjetno, a stabilna zaposlitev z varnostjo ostaja pomembna izhodiščna želja.

c. Kam jih vleče?

• 17,3 % želi delati v zasebnem sektorju (gospodarstvu).
• 15,6 % jih zanima javna uprava,
• 7,8 % pa bi svojo kariero gradili v nevladnih organizacijah.

Zanimanje za delo v gospodarstvu presega interes za javni sektor – a oba ostajata relevantna izbira.

č. Lokacija dela: kompromis med bližino in svobodo

• 47 % si želi stalno delo na lokaciji delodajalca.
• 41 % daje prednost hibridnemu delu.
• Le 5 % bi rado delalo povsem na daljavo.

Po obdobju pandemije se kaže raznolikost želja: večina si želi strukture, a tudi nekaj prilagodljivosti. Presenečenje: zelo malo si jih želi delati izključno na daljavo.

d. Delovnik: klasično, a z razmislekom

• 46,3 % preferira klasičen delovnik (5 dni po 8 ur).
• 19,5 % bi izbralo skrajšani delovnik.
• 11,3 % projektno delo (npr. več kot 8 ur na dan, nato neko obdobje prosto).

Fleksibilne oblike dela se počasi prebijajo v ospredje, še posebej ob zavedanju pomena prostega časa in ravnovesja.

Vir: SZJ e-Študentski Servis, Anton Šijanec, OZS