Če ste delavca zaposlili preko APZ in ga dali na ČND/SDČ ne boste dobili povračila nadomestila plače oz. subvencije (dopolnjeno 7. 12.)

Delodajalci, ki so delavca zaposlili preko aktivne politike zaposlovanja (APZ) ali javnih del, so v primeru, da so delavcu odredili čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom, dobili zavrnitveni sklep.

OZS se s to prakso ne strinja, zato je MDDSZ že nekaj časa nazaj naslovila vprašanje.

MDDSZ nam je poslalo odgovor 2. 11. 2020. Pravijo, da je delodajalec, ki je bil izbran na podlagi javnega povabila, z ZRSZ sklenil pogodbo o izvedbi programa določenega APZ. S to pogodbo se je delodajalec zavezal ohraniti zaposlitev za zahtevano obdobje (12 ali 24 mesecev) za polni delovni čas, 40 ur na teden. Med izjemami ni naveden ukrep subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom.

Objavljamo še odgovor, ki ga najdete na spletni strani ZRSZ:

V skladu z mnenjem MDDSZ delodajalci za delavce, ki so jih zaposlili v okviru programa aktivne politike zaposlovanja in prejemajo subvencijo iz tega naslova,za isto obdobjene morejo uveljavljatidelnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo ali subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim polnim delovnim časom, ker seukrepi razlikujejo po namenu.Namen subvencioniranja zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja je novo zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih oseb (mladi, dolgotrajno brezposelnih, starejši…), medtem ko je namen interventnih ukrepov ohranitev zaposlitve.Delodajalci lahko osebi, ki so jo zaposlili na podlagi pogodbe o subvencioniranju zaposlitve, odredijo čakanje na delo oziroma skrajšan polni delovni čas. Začas trajanjapogodbe o subvencioniranju zaposlitve pa ne morejo hkrati uveljavljati tudidelnegapovračilanadomestila plače za čakanje na delo oziroma subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa.

Sporočajo pa, da MDDSZ preučuje možnost, da bi v nova javna povabila vključili možnost, da delodajalci lahko izberejo ali bodo uveljavljali ukrepe po interventnih zakonih ali subvencijo iz APZ. Trenutno pa žal za to ni pravne podlage. V kolikro pa ta možnost ne bo izvedljiva, pa bo MDDSZ zagotovilo, da bo nezdružljivost ukrepov po interventnih zakonih in prejemanjem subvencije iz APZ, navedena v javnih povabilih za APZ, kar bo omogočilo še dodatno informiranost delodajalcev.

Vir: OZS

Delodajalci, ki so delavca zaposlili preko aktivne politike zaposlovanja (APZ) ali javnih del, so v primeru, da so delavcu odredili čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom, dobili zavrnitveni sklep.

OZS se s to prakso ne strinja, zato je MDDSZ že nekaj časa nazaj naslovila vprašanje.

MDDSZ nam je poslalo odgovor 2. 11. 2020. Pravijo, da je delodajalec, ki je bil izbran na podlagi javnega povabila, z ZRSZ sklenil pogodbo o izvedbi programa določenega APZ. S to pogodbo se je delodajalec zavezal ohraniti zaposlitev za zahtevano obdobje (12 ali 24 mesecev) za polni delovni čas, 40 ur na teden. Med izjemami ni naveden ukrep subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom.

Objavljamo še odgovor, ki ga najdete na spletni strani ZRSZ:

V skladu z mnenjem MDDSZ delodajalci za delavce, ki so jih zaposlili v okviru programa aktivne politike zaposlovanja in prejemajo subvencijo iz tega naslova,za isto obdobjene morejo uveljavljatidelnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo ali subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim polnim delovnim časom, ker seukrepi razlikujejo po namenu.Namen subvencioniranja zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja je novo zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih oseb (mladi, dolgotrajno brezposelnih, starejši…), medtem ko je namen interventnih ukrepov ohranitev zaposlitve.Delodajalci lahko osebi, ki so jo zaposlili na podlagi pogodbe o subvencioniranju zaposlitve, odredijo čakanje na delo oziroma skrajšan polni delovni čas. Začas trajanjapogodbe o subvencioniranju zaposlitve pa ne morejo hkrati uveljavljati tudidelnegapovračilanadomestila plače za čakanje na delo oziroma subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa.

Sporočajo pa, da MDDSZ preučuje možnost, da bi v nova javna povabila vključili možnost, da delodajalci lahko izberejo ali bodo uveljavljali ukrepe po interventnih zakonih ali subvencijo iz APZ. Trenutno pa žal za to ni pravne podlage. V kolikro pa ta možnost ne bo izvedljiva, pa bo MDDSZ zagotovilo, da bo nezdružljivost ukrepov po interventnih zakonih in prejemanjem subvencije iz APZ, navedena v javnih povabilih za APZ, kar bo omogočilo še dodatno informiranost delodajalcev.

Vir: OZS