Delo upokojenca v letu 2023 ponovno po matičnem zakonu in zato dopustno v manjšem obsegu kot v letu 2022

Uvodoma kaže pojasniti, da osnovne značilnosti upokojenskega dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev oz. t.i. »upokojenske pogodbe« primarno in na sistemski ravni določa Zakon o urejanju trga dela, zato se bo v letu 2023, za razliko od lanskega leta, ko je veljal interventni zakon, ponovno postopalo po prejšnjih, večini bolj poznanih pogojih.

V začetku marca 2022 je namreč začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), ki pa je veljal le do konca leta 2022. S tem interventnim zakonom se je začasno odstopalo od določb Zakona o urejanju trga dela, in sicer se je dopustilo večji obseg dela posameznega upokojenca tako na mesečnem kot na letnem nivoju, medtem, ko je za večino podjetij obseg dopustnosti takega dela ostal enak.

V izogib nepotrebnim globam naj posebej poudarim, da v letu 2023 omenjeni interventni zakon ne velja več. Tako letos ne velja več, da bi bila povprečna mesečna dopustnost upokojenskega dela v obsegu 90 ur, prav tako ni več dopusten večji odmik od 90 urnega mesečnega povprečja do 120 ur takšnega dela trikrat letno in logično posledično tudi na letnem nivoju ni več dopustno opraviti 1080 ur tovrstnega upokojenskega dela.

Kakšne so torej omejitve upokojenskega dela v letu 2023?

  1. Omejitve na strani delodajalca:

Omejitve za opravljanje dela upokojencev po upokojenski pogodbi v posameznem koledarskem mesecu so odvisne od števila zaposlenih pri tem delodajalcu in sicer:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke, npr. »solo s.p.-ju«,
se lahko opravi največ 60 ur ,
– če zaposluje od enega do vključno 10 delavcev, znaša maksimum 100 ur,
– če zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, znaša maksimum 150 ur,
–  če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, znaša maksimum 400 ur,
– če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, je max. 750 ur,
– če zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, znaša max. 1.500 ur,
– če zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, znaša max. 2.250 ur,
– če zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, je max. 3.000 ur,
–  če zaposluje več kot 2.000 delavcev, znaša maksimum 3.750 ur,:

Za ugotavljanje števila zaposlenih štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

  1. Omejitve na strani upokojenca

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Med le-te spada tudi uživalec poklicne pokojnine. Med upravičence pa se ne štejejo delno upokojene osebe.

Posamezen upokojenec bodisi pri enem ali več različnih delodajalcih lahko dela v povprečju le do največ 60 ur mesečno. Zakon dopušča, da se v posameznem koledarskem letu v največ treh koledarskih mesecih opravi do 90 ur upokojenskega dela, pri čemer seštevek ur opravljenega upokojenskega dela v koledarskem letu 2023 ne sme preseči 720 ur, torej enako kot je veljalo tudi v letih pred uveljavitvijo interventnega zakona.

Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka kot če bi delal le pri enemu delodajalcu. Primer: če upokojenec pri prvem delodajalcu v tekočem mesecu opravi 50 ur, lahko pri drugem le še 10 ur in ne dodatnih 60 ur.

Na podlagi novele ZUTD-G in odredbe ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, znaša od 14. maja 2022 naprej, najnižja urna postavka za delo upokojencev na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev 6,17 eurov bruto. Tak znesek bo veljal do konca februarja 2023. Na letnem nivoju na podlagi tovrstne civilnopravne pogodbe lahko upokojenec prejme največ 9.237,96 €. Nikakor ni nepomembno ob tem dodati, da v takem primeru ohrani polno pokojnino.

Ker sta tako najnižja urna postavka kot najvišji dopusten znesek na letnem nivoju v korelaciji z višino minimalne plače, se bosta zaradi dviga minimalne plače v kratkem dvignili tudi obe navedeni postavki.

Vir:  Dušan Bavec, OZS

Uvodoma kaže pojasniti, da osnovne značilnosti upokojenskega dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev oz. t.i. »upokojenske pogodbe« primarno in na sistemski ravni določa Zakon o urejanju trga dela, zato se bo v letu 2023, za razliko od lanskega leta, ko je veljal interventni zakon, ponovno postopalo po prejšnjih, večini bolj poznanih pogojih.

V začetku marca 2022 je namreč začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), ki pa je veljal le do konca leta 2022. S tem interventnim zakonom se je začasno odstopalo od določb Zakona o urejanju trga dela, in sicer se je dopustilo večji obseg dela posameznega upokojenca tako na mesečnem kot na letnem nivoju, medtem, ko je za večino podjetij obseg dopustnosti takega dela ostal enak.

V izogib nepotrebnim globam naj posebej poudarim, da v letu 2023 omenjeni interventni zakon ne velja več. Tako letos ne velja več, da bi bila povprečna mesečna dopustnost upokojenskega dela v obsegu 90 ur, prav tako ni več dopusten večji odmik od 90 urnega mesečnega povprečja do 120 ur takšnega dela trikrat letno in logično posledično tudi na letnem nivoju ni več dopustno opraviti 1080 ur tovrstnega upokojenskega dela.

Kakšne so torej omejitve upokojenskega dela v letu 2023?

  1. Omejitve na strani delodajalca:

Omejitve za opravljanje dela upokojencev po upokojenski pogodbi v posameznem koledarskem mesecu so odvisne od števila zaposlenih pri tem delodajalcu in sicer:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke, npr. »solo s.p.-ju«,
se lahko opravi največ 60 ur ,
– če zaposluje od enega do vključno 10 delavcev, znaša maksimum 100 ur,
– če zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, znaša maksimum 150 ur,
–  če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, znaša maksimum 400 ur,
– če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, je max. 750 ur,
– če zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, znaša max. 1.500 ur,
– če zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, znaša max. 2.250 ur,
– če zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, je max. 3.000 ur,
–  če zaposluje več kot 2.000 delavcev, znaša maksimum 3.750 ur,:

Za ugotavljanje števila zaposlenih štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

  1. Omejitve na strani upokojenca

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Med le-te spada tudi uživalec poklicne pokojnine. Med upravičence pa se ne štejejo delno upokojene osebe.

Posamezen upokojenec bodisi pri enem ali več različnih delodajalcih lahko dela v povprečju le do največ 60 ur mesečno. Zakon dopušča, da se v posameznem koledarskem letu v največ treh koledarskih mesecih opravi do 90 ur upokojenskega dela, pri čemer seštevek ur opravljenega upokojenskega dela v koledarskem letu 2023 ne sme preseči 720 ur, torej enako kot je veljalo tudi v letih pred uveljavitvijo interventnega zakona.

Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka kot če bi delal le pri enemu delodajalcu. Primer: če upokojenec pri prvem delodajalcu v tekočem mesecu opravi 50 ur, lahko pri drugem le še 10 ur in ne dodatnih 60 ur.

Na podlagi novele ZUTD-G in odredbe ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, znaša od 14. maja 2022 naprej, najnižja urna postavka za delo upokojencev na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev 6,17 eurov bruto. Tak znesek bo veljal do konca februarja 2023. Na letnem nivoju na podlagi tovrstne civilnopravne pogodbe lahko upokojenec prejme največ 9.237,96 €. Nikakor ni nepomembno ob tem dodati, da v takem primeru ohrani polno pokojnino.

Ker sta tako najnižja urna postavka kot najvišji dopusten znesek na letnem nivoju v korelaciji z višino minimalne plače, se bosta zaradi dviga minimalne plače v kratkem dvignili tudi obe navedeni postavki.

Vir:  Dušan Bavec, OZS