Letos že 17. leto zapored v Cankarjevem domu in po Sloveniji potekajo promocijske razstave Čar lesa. Namen razstav je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem pomenu lesne industrije in uporabe lesnih izdelkov. Organizatorji vse, ki kakorkoli ustvarjajo z lesom, vabijo k sodelovanju in prijavi razstavnih eksponatov.
Dan slovenskega lesarstva 2025
SPIRIT Slovenija skupaj z MGTŠ organizira Dan slovenskega lesarstva, ki bo potekal 6. marca 2025 v času sejma DOM na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več o dogajanju in povezavo na prijavnico najdete v nadaljevanju na povezavi >>>
Čar lesa 2025 – Sodelujte s svojimi izdelki!
Vse, ki se na kakršenkoli način ukvarjate z izdelavo lesnih izdelkov, pa organizatorji vabijo, da prijavite eksponate na razstavo Čar lesa 2025, ki bo od 5. do 12. maja 2025 v CD v Ljubljani.
Razpis, prijavnica ter več o razstavi Čar lesa je objavljeno na spletni strani https://carlesa.si/ ,razpis in prijavnico pa najdete tudi na spodnjih povezavah, rok za prijavo eksponatov na razstavo pa je petek, 18. april 2025 do 12 ure.
Razpis Čar lesa 2025 >>>
Prijavnica Čar lesa 2025 >>>
Zakaj razstave Čar lesa?
Družba se vse bolj zaveda, da napredka ne moremo več opravičevati na račun uničevanja narave in ogrožanja zdravja ljudi. Za prihodnost človeštva ne bo pomembno kako proizvesti čim več energije, ampak kako z manj energije in emisije toplogrednih plinov ter manjšim vplivom na okolje proizvajati izdelke in graditi objekte. Šele ko bo doseženo ekonomsko-okoljsko ravnotežje in bo v ceno izdelka vključena tudi škoda, zaradi vremenskih sprememb, ki povzročajo ujme ter onesnaženja okolja, se bo pokazalo, kaj je ekonomsko upravičeno proizvajati za dobrobit človeštva. S sodobnimi tehnologijami in materiali zgrajena infrastruktura in objekti, s katerimi smo ob izgradnji v ozračje sprostili toplogredne pline in s tem povzročili ujme, ki so te “napredne” pridobitve v trenutku uničile (primer neurja pred dnevi na Koroškem). Proti podnebnim spremembam mora človeštvo ukrepati, ne pa se prilagajati, saj bomo s prilagajanjem sprostili v ozračje še več toplogrednih plinov in povzročili še hujše ujme oz. apokalipso sveta.
Tako boj proti podnebnim spremembam in skrbi za naravo predstavlja izziv za človeštvo v preusmeritev gospodarstva na »zelene« materiale. S tega stališča bo les, kot bio-material za industrijo, odločilen. Izdelki iz lesa lahko največ prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida (predstavljajo ponor CO2) ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja.
Zato bi moral biti les in drugi bio-materiali v ospredju ekonomske politike Slovenije in tudi sveta, ki bo moral gospodarstvo iz težke energetsko potratne industrije preusmeriti v »zeleno« industrijo.
Po 200 letih je skrajni čas, da iz industrijske preidemo na okoljsko evolucijo. Slovenija nima rudnih bogastev, niti lastnih energetskih virov ne. Imamo pa les, ki ga lahko z malo energije in vplivom na okolje predelamo v vrhunske izdelke in gradimo objekte. Zato nam lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varčno in okolju prijazno »bio-gospodarstvo«.
Les je pomemben kot gradivo, ne pa le kot kurivo, kar že več kot 25 let enostransko finančno podpira Eko-sklad Slovenije, kar negativno vpliva na podnebne spremembe in okolje. Trajnostni razvoj se začne z zmanjšanjem porabe energije in rešitev niso alternativni viri energije (AVE), ampak alternativne surovine (AVS). Zato bi morali gospodarsko vizijo Slovenije temeljito spremeniti v smeri podpore uporabe sonaravnih materialov, kot je les. Z namenom promocije predelave lesa in rabe lesnih izdelkov Društvo za zaščito lesa Slovenije in Svet za les že šestnajsto leto zapored (od leta 2009) organizirata razstave Čar lesa v CD in po Sloveniji. Na vseh dosedanjih razstavah so izdelki označeni s količino CO2, ki jo izdelek prispeva k znižanju CO2 v ozračju in s tem vpliva na normalizacijo podnebja.
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Več informacij:
Dr. Franc Pohleven
franc.pohleven@bf.uni-lj.si
Tel.: 031 390 393
Vir: Anton Šijanec, OZS
