Blaž Cvar in Danijel Lamperger. Predsednik in generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Tandem, ki skupaj že leto in pol vodi največjo zbornico gospodarstva v Sloveniji. Kljub številnim pretresom in obremenitvam je zbornica v tem času uspela ohraniti stabilno članstvo ter se finančno okrepiti. Kot pravita, časa za spoznavanje nista imela, sta pa v tem času skupnega vodenja večkrat dokazala, da znata krmariti tudi v najbolj razburkanih vodah. Med drugim ju povezuje mladostna energija, sta namreč najmlajša predsednik in direktor v zgodovini zbornice, in ljubezen do gostinstva, saj oba izhajata iz gostinske družine. V pogovoru smo se dotaknili najbolj aktualnih tem in izzivov, ki so zaznamovali leto 2023, ter se ozrli v prihodnost.

• Slovensko gospodarstvo je v minulem obdobju doživelo vrsto pretresov, od zdravstvenih in energetskih kriz pa do naravnih katastrof. Kaj je bil za zbornico v tem času največji izziv?

Blaž Cvar: »V preteklem letu so delo zbornice najbolj zaznamovale poplave in dialog z odločevalci. Naša zbornica je bila vselej najbolj glasna, ko stvari niso šle v želeno smer. Poslovno okolje, ki ga želimo doseči za svoje člane, je bilo v znamenju novih obremenitev, zato smo tudi izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta.«

Danijel Lamperger: (Smeh) »Z vsem se strinjam s predsednikom. Največji izziv je bil vsekakor tiste, ki so že sprejeli odločitev, prepričati v to, da prisluhnejo našim argumentom in nato svoje odločitve post festum spremenijo. Pri regulaciji električne energije za male poslovne odjemalce nam je to celo uspelo. Je pa po drugi strani za zbornico velik izziv, kako članom predstaviti naše uspehe, saj pogosto ne moremo predstaviti sprememb na bolje, ampak zgolj dejstva, da bi bila zakonodaja brez nas in naših prizadevanj bistveno slabša, kot je.«

• Gospod Lamperger, direktor OZS ste postali že v času prvega mandata prejšnjega predsednika Branka Meha. Sedaj tvorite tandem skupaj s predsednikom, ki je skorajda vaših let. Bi lahko rekli, da je način vodenja zbornice z novim predsednikom drugačen?

Danijel Lamperger: »Vsekakor je drugačen način. Ne morem pa reči, da je boljši ali slabši. Je drugačen.  Žal pa se razmere na področju zastopanja tako hitro spreminjajo, da niti nisva imela časa za spoznavanje. Imava pa pred sabo še nekaj let, ko bova lahko svežino in ideje predsednika prelevila tudi na področje servisa za člane in za mlade. Tukaj bo treba narediti še bistveno večje korake. In tukaj se bo gotovo videla razlika v načinu vodenja.«

• Že dlje časa je eden izmed ciljev zbornice tudi pomladitev članstva, saj vemo, da se starejše generacije upokojujejo ali celo zapirajo podjetja, če ni naslednikov. Kako bosta dosegla ta cilj?

Blaž Cvar: »Pomlajevanje članstva je bolj dolgotrajen proces, kot se zdi na papirju. Zavedamo se, da ne moremo delati revolucije, saj bi lahko odvrnili naše dolgoletne člane. Ja pa pomembno, da na široko odpremo vrata vsem. Z novimi in atraktivnimi pristopi bomo v svoje vrste skušali dobiti tudi mlade. Brez mladih obrtnikov in podjetnikov naša zbornica na dolgi rok nima prihodnosti.«

Danijel Lamperger: »Gre za vzporeden proces. Tudi za že obstoječe člane posodabljamo programe in storitve. Zavedamo se, da so potrebe mladih in starejših članov različne. Ko vprašaš mlade, kaj si želijo, je odgovor širjenje na tuje trge, branding, kibernetska varnost in podobno. Mladim moramo prisluhniti in jim zagotoviti prilagojene storitve in dogodke, ki si jih želijo. V naši strategiji smo predvideli tudi štiri dogodke za mlade na leto, obenem pa bodo tudi območne zbornice izvajale izobraževanja za mlade.«

• Zaključili smo leto 2023. Kako uspešno je bilo za zbornični sistem?

Blaž Cvar: »Na zakonodajnem področju smo dosegli, da je bil po 20 letih prizadevanj končno sprejet zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, v zakonu o delovnih razmerjih smo preprečili, da bi bilo izplačilo za poslovno uspešnost obvezno, prav tako smo preprečili obvezen sobotni dodatek in obvezen 48-urni tedenski počitek. Dosegli smo tudi, da so imeli mali poslovni odjemalci v minulem letu regulirane cene električne energije. Uspelo nam je ohraniti mejo 50 tisoč evrov pri normirancih. Bili smo tudi soustvarjalci nove televizijske oddaje Vizionar na nacionalni televiziji, prenovili smo našo spletno stran, kjer članom ponujamo aktualne informacije.«

Danijel Lamperger: »Poleg že omenjenih dosežkov se mi zdi pomembno poudariti tudi to, da smo preprečili marsikaj v fazi spreminjanja zakonodaje. Obenem smo dodajali nove svetovalne vsebine, tudi s področja digitalizacije. Realizirali smo več kot 50 kongresov, izvedli sekcijske delegacije v tujino (cvetličarji so šli v London, kovinarji v ugledno podjetje Hilti), izpeljali več kot 100 izobraževanj, več kot 15 tisoč svetovanj itd.«

• Ko govorimo o uspehih, je bila OZS skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami pogosto kritična do ukrepov in zakonodajnih sprememb te vlade. Kako uspešno je sodelovanje z aktualno vlado, predsednik Cvar?

Blaž Cvar: »Nikakor ne moremo biti zadovoljni z dialogom, ki poteka v okviru ESS. Prizadevamo si, da bi bili rezultati pri odločanju drugačni in da bi dialog stekel v drugačni smeri. Gospodarstvo je dobilo samo palico, korenčka do sedaj še ni bilo. Napoved predsednika vlade, da se bo odslej sestajal tudi z delodajalci izven Ekonomsko-socialnega sveta, smatramo kot obetavno in pozitivno. Če pa ne bo tako, bomo morali razmišljati o zaostrovanju dialoga z vlado.«

• Sredi minulega leta ste delodajalske organizacije izstopile iz ESS, socialni dialog pa ste označile za socialni monolog. Kaj se mora zgoditi, da se boste vrnili v ESS?

Blaž Cvar: »Vsekakor se mora vlada začeti odločati tudi za gospodarstvo. Tako na davčnem kot na administrativnem področju mora priti tudi do razbremenitev. Medtem ko sosednje države sprejemajo ukrepe za pomoč gospodarstvu, se v naši državi gospodarstvo dodatno obremenjuje. To je res težko razumeti. Na takšen način gospodarstvo ne bo polnilo državne blagajne, iz katere se vse plačuje. Denarja za t. i. bombončke ne bo več, ampak manj.«

Danijel Lamperger: »Z nobeno vlado ni lahko sodelovati, še toliko težje pa je sodelovati z novinci, ker tudi sami ne poznajo področij. To se dobro vidi v primeru sodelovanja z resornim ministrstvom, ki ga vodi izkušen politik Matjaž Han. Z njim imamo odlične odnose in konstantno odprta vrata. Čutimo njegovo podporo.«

• Večkrat omenjate, da je minister Han vaš glas gospodarstva v vladi. Pa je tudi slišan?

Danijel Lamperger: »Absolutno premalo, tu ni nobenega dvoma. Je pa dejstvo, kar je omenjal tudi predsednik, da imamo opravka z vlado, ki ima v proračunu za 6 milijard več odhodkov, kot je imela vlada v letu 2019. Gre za enormno povečanje odhodkov države, z 10 na 16 milijard, zato je logično, da bo država skušala pridobiti sredstva na vseh možnih področjih. Skušali bomo narediti vse, da ne bo prišlo do enormnih povečanj davkov in prispevkov. Vemo, kaj se zgodi, ko vlada pretirano obremeni gospodarstvo. Ko pri dajatvah prestopiš mejo racionalnosti, se poveča siva ekonomija, delo na črno, davčne utaje, selitev podjetij v tujino. Tega pa si najbrž nihče ne želi.«

• Gospod Cvar, konec leta je veliko prahu dvignila tudi vaša napoved o enormnem povečanju stroškov električne energije za male poslovne odjemalce, ki v tem letu ne bodo imeli reguliranih cen. Se že ve, kakšni bodo zneski na položnicah februarja?

Blaž Cvar: »Zneski bodo zagotovo višji, kdo je imel bolj prav, pa bomo morali počakati na položnice. Za mali poslovni odjem je posebnost ta, da si sami ne moremo izpogajati cene. Ta je določena s cenikom in brez regulacije bomo mali obrtniki in podjetniki vsekakor imeli višje cene električne energije v tem letu. O tej zadevi bomo govorili tudi s pristojnim ministrom. Skušali bomo doseči, da bi tudi mali poslovni odjemalci imeli regulacijo v tem letu.«

Danijel Lamperger: »Elektrika bo definitivno ena ključnih tem spomladi letos. Predvsem zaradi nove metodologije pri obračunavanju omrežnin. Članom bomo morali zagotoviti ustrezno podporo, jim dati nasvete, pogledali pa bomo, ali podjetje na podlagi nove metodologije sploh lahko predvidi svoje poslovanje. Če podjetje ne ve, s kakšnimi stroški posluje, ne more postaviti svojih cen. Tu je v tem trenutku še ogromno neznank. Če bo stvar neživljenjska, bomo vsekakor zahtevali spremembe.«

• Poleg novih obremenitev gospodarstva pa še vedno ostajajo problemi, kot so pomanjkanje delovne sile, visoki stroški plač, prepočasni postopki pridobivanja delovnih in gradbenih dovoljenj … Kaj predlaga zbornica?

Danijel Lamperger: »Zbornica vsako leto spiše zahteve slovenske obrti in podjetništva, kjer jasno in natančno opredelimo problem in predlagamo, kako naj se določeni problemi rešijo. Če ne bo nekih velikih reform, pa upamo, da bo vlada nadaljevala delo iz strateškega sveta za debirokratizacijo. To se je pokazalo tudi v ujmah, ko so sami naleteli na številne birokratske ovire. S temi ovirami se podjetja soočajo vsak dan. Tudi ta vlada ima antibirokratski program in upamo, da bo ugledal luč.«

Blaž Cvar:« Pri pomanjkanju kadrov je zaposlovanje tuje delovne sile edini možni izhod. Ob upoštevanju demografskih kazalnikov pa je povsem jasno, da bo treba prerazporediti zaposlene v naši državi. V naslednjih 5–10 letih bo prišlo do sprememb na področju trga dela. Umetna inteligenca bo zmanjšala potrebe v nekaterih dejavnostih. Ko govorimo o digitalizaciji v gospodarstvu, pa moramo sočasno poskrbeti za digitalizacijo v javnem sektorju. Tudi javni sektor bo moral zmanjšati svoj obsežen aparat, s tem pa bomo lahko delno nadomestili manko v gospodarstvu, kjer je treba delo opraviti z rokami.«

• Tudi predsednik vlade Golob je ob nastopu svoje funkcije priznal, da so stroški dela previsoki. Pa se za skupno mizo pogovarjate tudi o tem, da bi stroške dela razbremenili?

Danijel Lamperger: »Ves čas se pogovarjamo o tem in ves čas delajo popolnoma nasprotno. Vse obremenitve, ki smo jih dobili v letu 2023, so usmerjene prav v povečanje stroškov dela. To je najlažje, da pobere pač tam, kjer je plača vsak mesec. Tukaj ves čas govorimo, da bodo morale davčne spremembe iti z roko v roki s pokojninskimi in zdravstvenimi spremembami. Če želimo biti med najboljšimi v Evropi, moramo razbremeniti stroške plač. Več pa bi morali storiti tudi na področju dviga dodane vrednosti na zaposlenega. Tukaj bo morala tudi zbornica še bolj pomagati članom, da dosežejo ta cilj.«

Blaž Cvar: »Zagovarjam stališče, da bomo morali na področju plač narediti veliki reset. Ko govorimo o minimalni plači, ne vidimo tudi prihodkov v neobdavčenem delu. Vse prihodke zaposlenih bi morali vključiti v neto plačo, torej tudi potne stroške in malico, nato pa to neto plačo razbremeniti. Tako bomo povečali pokojninsko osnovo in prihodke v zdravstveno blagajno in dolgoročno poskrbeli, da bodo prihodki realno prikazani. Tu bomo morali najti družbeni konsenz.«

• Kakšne cilje in načrte pri vodenju zbornice sta si zastavila v tem letu?

Danijel Lamperger: »Fokus bo vsekakor na krepitvi storitev. Tu bomo naredili še več kot do sedaj. Plan je izvedba 15.000 individualnih specialističnih svetovanj, 5.000 sekcijskih svetovanj, dodati nameravamo svetovalne vsebine s področij zelenega prehoda, trajnosti, izvedba štirih srednjih nacionalnih konferenc, okrepili bomo sekcijsko povezovanje med člani itd.«

Blaž Cvar: »Nadaljevali bomo s televizijsko oddajo Vizionar, ki smo jo začeli v minulem letu, tudi na zakonodajnem področju bomo še naprej vztrajno in konsistentno zagovarjali interese obrtnikov in podjetnikov. Vse to pa vodi k cilju, da upravičimo zaupanje naših članov in v naše vrste pritegnemo nove.«

• Kaj bi za konec sporočila članom? In morda tistim, ki se še odločajo za članstvo v zbornici?

Blaž Cvar: »Obstoječim članom se želim iskreno zahvaliti za pripadnost, ki nam jo izkazujejo s članstvom. Vsekakor smo lahko močni le, če smo povezani in številčni. Posameznik nima te moči. Vsekakor pa morajo tako člani kot nečlani še bolje spoznati ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Od brezplačnih delavnic, izobraževanj pa do številnih popustov, ki jih prinaša kartica ugodnosti Mozaik podjetnih.«

Danijel Lamperger: »Jaz bi člane pozval, da se še v večjem številu obrnejo na nas za pomoč, ne le pri davkih in delovnem pravu, pač pa tudi pri vstopu na tuje trge, kot na področju dviga dodane vrednosti na zaposlenega. Kot primer lahko izpostavimo gostince, nekateri, ki so hodili na srečanja in seminarje in so sledili razvoju branže, danes sodijo v vrh slovenske gastronomije in dosegajo odlične rezultate in se ne borijo z veliko konkurenco ponudnikov z nizkimi cenami. Tisti, ki bo naš član, bo imel na voljo izobraževanja in bo naredil korak naprej od konkurence. Koristi članstva pa so seveda odvisne tudi od tega, koliko je član sam proaktiven.«

Avtor: Mira Črešnar, OZS