Obvestilo tržnega inšpektorata GOSTINCEM glede uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu

Obvestilo tržnega inšpektorata gostincem glede uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu

Tržni inšpektorat RS se kot nadzorni organ Zakona o gostinstvu, Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o javni rabi slovenščine srečuje tudi s problematiko uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu. Predvsem v času glavne turistične sezone se poveča tudi število prijav državljanov, ki jih motijo napisi in ponudba v tujih jezikih.

Pri uporabi jezika se je poleg samih predpisov potrebno zavedati samega dejstva, da smo turizem ljudje in ljudje smo del neke kulture, kateri pripadamo. Del kulture pa je seveda tudi jezik, katerega uporabljamo in se z njim sporazumevamo. Slovenija je majhna dežela, ki pa je zelo raznolika in premore vse, od Panonske nižine, preko gričevja, jezer, Alp, vse do morja, zato jo radi obiščejo tudi tuji turisti, med katerimi se nekateri ustavijo le za trenutek, nekateri pa se radi tudi vračajo. Ta majhna, turistično zanimiva dežela, pa ima tudi svoj jezik, za katerega je prav, da se ohranja, nenazadnje tudi s pomočjo tujih turistov. Ko tujec na tabli pred gostinskim lokalom, trgovino, hotelom, ponudnikom rekreativnih storitev vidi napis v jeziku, ki mu je blizu, poznan ali pa celo domač, je seveda zadovoljen, ker se ne rabi ukvarjati s pomenom besede.
Po drugi strani pa, v kolikor je poleg tujega jezika, navedeno zapisano tudi v slovenskem jeziku, osvoji tudi kakšno novo besedo, ki jo lahko uporabi tudi tam, kjer ne najde zapisa v tujem jeziku, ali pa jo celo ponese v svet. Prav je, da poslovni subjekti uporabljajo tudi tuje izraze in se na ta način približajo turistu, hkrati pa je seveda potrebno za ohranjanje slovenskega jezika poskrbeti tudi tako, da so vsi napisi v prvi vrsti v slovenskem jeziku in nato poleg tega, po želji gostinca, trgovca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku. Tako namreč veleva tudi slovenska zakonodaja in sicer tako v Zakonu o varstvu potrošnikov kot tudi v Zakonu o javni rabi slovenščine in Zakonu o gostinstvu oz. Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.
Kot nadzorni organ moramo prijave in kršitve tudi ustrezno obravnavati, pri čemer pa seveda ne želimo zavirati turizma, ki je glede na rast pomemben del gospodarstva. Dejstvo je, da je na nekaterih območjih turistična sezona kratka in takrat seveda poskušajo prodati čim več storitev tudi tujim gostom, kar pa navsezadnje koristi vsem prebivalcem Slovenije, ki se jim na ta račun ni potrebno bati za izginotje svojega jezika.

Obvestilo tržnega inšpektorata gostincem glede uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu

Tržni inšpektorat RS se kot nadzorni organ Zakona o gostinstvu, Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o javni rabi slovenščine srečuje tudi s problematiko uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu. Predvsem v času glavne turistične sezone se poveča tudi število prijav državljanov, ki jih motijo napisi in ponudba v tujih jezikih.

Pri uporabi jezika se je poleg samih predpisov potrebno zavedati samega dejstva, da smo turizem ljudje in ljudje smo del neke kulture, kateri pripadamo. Del kulture pa je seveda tudi jezik, katerega uporabljamo in se z njim sporazumevamo. Slovenija je majhna dežela, ki pa je zelo raznolika in premore vse, od Panonske nižine, preko gričevja, jezer, Alp, vse do morja, zato jo radi obiščejo tudi tuji turisti, med katerimi se nekateri ustavijo le za trenutek, nekateri pa se radi tudi vračajo. Ta majhna, turistično zanimiva dežela, pa ima tudi svoj jezik, za katerega je prav, da se ohranja, nenazadnje tudi s pomočjo tujih turistov. Ko tujec na tabli pred gostinskim lokalom, trgovino, hotelom, ponudnikom rekreativnih storitev vidi napis v jeziku, ki mu je blizu, poznan ali pa celo domač, je seveda zadovoljen, ker se ne rabi ukvarjati s pomenom besede.
Po drugi strani pa, v kolikor je poleg tujega jezika, navedeno zapisano tudi v slovenskem jeziku, osvoji tudi kakšno novo besedo, ki jo lahko uporabi tudi tam, kjer ne najde zapisa v tujem jeziku, ali pa jo celo ponese v svet. Prav je, da poslovni subjekti uporabljajo tudi tuje izraze in se na ta način približajo turistu, hkrati pa je seveda potrebno za ohranjanje slovenskega jezika poskrbeti tudi tako, da so vsi napisi v prvi vrsti v slovenskem jeziku in nato poleg tega, po želji gostinca, trgovca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku. Tako namreč veleva tudi slovenska zakonodaja in sicer tako v Zakonu o varstvu potrošnikov kot tudi v Zakonu o javni rabi slovenščine in Zakonu o gostinstvu oz. Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.
Kot nadzorni organ moramo prijave in kršitve tudi ustrezno obravnavati, pri čemer pa seveda ne želimo zavirati turizma, ki je glede na rast pomemben del gospodarstva. Dejstvo je, da je na nekaterih območjih turistična sezona kratka in takrat seveda poskušajo prodati čim več storitev tudi tujim gostom, kar pa navsezadnje koristi vsem prebivalcem Slovenije, ki se jim na ta račun ni potrebno bati za izginotje svojega jezika.