Gospodarski krog pozdravlja rešitev, ki ohranja sistem normirancev v okviru interventnega zakona za razvoj Slovenije. Gre za pomemben signal, da država prepoznava vlogo malih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih pri ustvarjanju gospodarske rasti in novih delovnih mest. Zato v luči odločitve Ustavnega sodišča RS o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu izpostavlja pričakovanje, da bodo državljani na morebitnem referendumu prepoznali pozitivne rešitve zakon, ki prinašajo administrativno enostavnejše, preglednejše in cenejše poslovanje in pravičnejšo obdavčitev malih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.
V Gospodarskem krogu, katerega del je tudi OZS, poudarjamo, da mora biti davčni sistem predvidljiv, stabilen in mednarodno konkurenčen. Pogoste in nenadne spremembe davčne zakonodaje povečujejo negotovost, zavirajo investicije ter podjetnikom otežujejo dolgoročno načrtovanje poslovanja. Ohranjanje normiranega sistema oziroma rešitev v interventnem zakonu, ki zvišuje mejo za vstop v sistem predstavlja pomemben korak k večji stabilnosti poslovnega okolja. V preteklosti smo bili večkrat priča spreminjanju pravil celo večkrat v istem letu. Podjetniki potrebujejo jasna in dolgoročno veljavna pravila, na podlagi katerih lahko načrtujejo prihodnje aktivnosti, vlaganja in zaposlovanje.
Ob tem želimo poudariti, da normirani sistem ni davčna ugodnost, namenjena izbranim posameznikom, temveč administrativno poenostavljen način obdavčitve, ki zmanjšuje birokracijo in stroške poslovanja.
Njegov ključni namen je zmanjševanje birokracije, administrativnih obremenitev in stroškov poslovanja, predvsem pri manjših gospodarskih subjektih. Velika večina normirancev ustvarja pošteno dodano vrednost, redno plačuje davke in prispevke ter pomembno prispeva k razvoju lokalnih skupnosti in celotnega gospodarstva.
V javnosti se pogosto ustvarja vtis, da so normiranci davčno privilegirani, vendar takšne posplošitve ne odražajo dejanskega stanja. Pri normiranem sistemu je davčna osnova določena pavšalno na podlagi zakonsko predpisanih normiranih odhodkov, zato številni normiranci izkazujejo bistveno višjo davčno osnovo, kot bi jo imeli samostojni podjetniki z dejanskimi odhodki, ki vodijo poslovne knjige.
V praksi to pomeni, da normiranci v številnih primerih plačujejo davek od višjega dela svojih prihodkov, kot bi ga ob obdavčitvi po dejanskih stroških. Normiranega sistema zato ni mogoče obravnavati zgolj kot davčno ugodnejše oblike poslovanja, temveč predvsem kot administrativno enostavnejši in preglednejši.
V Gospodarskem krogu pričakujemo, da se bodo ohranile rešitve, ki zagotavljajo stabilno, pregledno in razvojno naravnano davčno okolje. Le s predvidljivimi pogoji poslovanja bo mogoče ohraniti podjetniško pobudo, spodbujati nova vlaganja in zaposlovanje ter zagotoviti dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast Slovenije.
Vir: Špela Jurglič, OZS
