Stres, visoka pričakovanja ter hiter tempo sodobnega življenja in dela lahko negativno vplivajo na naše duševno zdravje. Zato je pomembno, da kot družba še bolj okrepimo prizadevanja za spodbujanje in ohranjanje dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu.
Za hitrejše vračanje na delovno mesto
Osebe s težavami v duševnem zdravju še vedno sodijo med najtežje zaposljivo populacijo, zato smo na Ministrstvu za zdravje v okviru Programa evropske kohezijske politike do leta 2027 in skladno s cilji Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 podprli projekt Model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo z vidika zdravja. Poudarek projekta bo na poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji v procesu vračanja na delo oseb s težavami v duševnem zdravju.
Med pomembnejšimi cilji projekta je vzpostavitev modela hitrejšega in uspešnejšega vračanja na delo, posledično pa tudi krajšanje trajanja bolniškega staleža ter zmanjšanje števila invalidskih upokojitev. Projekt bo izvedel Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča (URI Soča), v tesnem sodelovanju s Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO).
V Sloveniji imamo sicer že vzpostavljeno mrežo CDZO. Ti centri delujejo pri zdravstvenih domovih v vseh slovenskih regijah in zagotavljajo ambulantne in skupnostne interdisciplinarne time. Njihova vloga je nuditi pomoč in podporo ljudem v stiski, čim bližje njihovemu domačemu okolju. Poudarek je na multidisciplinarni obravnavi duševnih težav. Centri sodelujejo z lokalnimi službami in organizacijami, ki nudijo dodatno podporo. Trenutno deluje 17 centrov za duševno zdravje odraslih, v katerih za vstop v obravnavo ni potrebna napotnica.
Duševno zdravje enako pomembno kot fizično zdravje
Za boljše zdravje prebivalstva skrbijo tudi Centri za krepitev zdravja (CKZ) in zdravstvenovzgojni centri (ZVC), kjer so v okviru duševnega zdravja povsod na voljo delavnice in individualna svetovanja za spoprijemanje s stresom, tesnobo, depresijo ter tehnike sproščanja in zdravih odnosov. Te storitve so trenutno na voljo v 30 zdravstvenih domovih po Sloveniji.
Svetovni dan duševnega zdravja je pomemben opomin, da je duševno zdravje enako pomembno kot fizično zdravje. Vsi deležniki, od delodajalcev do zaposlenih in odločevalcev, imamo odgovornost, da ustvarjamo delovna okolja, ki bodo spodbujala dobro počutje in preprečevala težave z duševnim zdravjem.
Svetovni dan duševnega zdravja
V naslednjem letu bomo začeli pripravljati novo Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, kjer bodo večji poudarki na duševno zdravje na delovnem mestu. Skupaj z delodajalci, strokovnjaki in drugimi sektorji bomo še naprej gradili podporno okolje, ki bo zaposlenim omogočalo, da se učinkovito spopadajo z izzivi in da v svoje življenje vključijo ukrepe za ohranjanje dobrega duševnega počutja.
Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost, da se spomnimo, da je dobro duševno zdravje temelj za uspešno in srečno življenje – tako v zasebnem kot v poklicnem življenju.
Vir: MZ, Anton Šijanec, OZS
