Bližajoča praznika 31.10. in 1.11., ki sta hkrati tudi dela prosta dneva, znova povzročata dileme glede odprtja cvetličarn ter dela zaposlenih v teh prodajalnah ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh. Omejitve prodajnega časa prodajalne in dela zaposlenih na nedelje, praznike in dela proste dni urejata Zakon o trgovini (ZT-1) in Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS).

Obratovalni čas prodajalne

Obratovalni čas prodajalne se določa v skladu z ZT-1 za vse delodajalce, ne glede na glavno dejavnost, ki jo opravljajo oziroma jo imajo registrirano. ZT-1 v 8. členu določa, da se obratovalnega časa prodajaln ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih (1. in 2. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 27. april, 1. in 2. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 31. oktober, 1. november, 25. december, 26. december) z določenimi izjemami, od katerih velja izpostaviti predvsem naslednjo:

• obratovalni čas prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov se lahko določi brez omejitev, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja:
  • izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost (torej s.p., direktor, prokurist oz. drug zakoniti zastopnik)
  • skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, pa lahko delo opravlja tudi študent ali upokojenec.

Navedeno se torej nanaša izključno na delo v prodajalni (prodajni objekt, kjer se opravlja trgovinska dejavnost), torej na ponujanje in prodajo izdelkov potrošnikom, NE pa na delo, ki ga morebiti opravljajo zaposleni izven prodajalne ob nedeljah in dela prostih dneh, kjer omejitev po ZT-1 ni (zaledno delo npr. prevzem in priprava cvetja ipd.). Prav tako se zgornje omejitve NE nanašajo na trgovinsko dejavnost, ki se opravlja zunaj prodajaln (potujoča prodajalna, premična stojnica, prodajni avtomat, od vrat do vrat, na daljavo in na tržnici), kjer posebnih omejitev glede obratovalnega časa in dela zaposlenih po ZT-1 ni.

Kolektivna pogodba dejavnost trgovine

V odvisnosti od šifre glavne dejavnosti po SKD, ki jo opravlja delodajalec, pa lahko delodajalca glede dela zaposlenih na nedelje, praznike in dela proste dni zavezujejo še dodatne omejitve po KPDTS. Navedeno velja za delodajalce, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano področje trgovinske dejavnost G v okviru oddelkov SKD 45, 46 in 47, za katere ima KPDTS razširjeno veljavnost in jih zavezuje, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, podpisnicah te kolektivne pogodbe.

KPDTS v 41. členu določa, da dela na nedelje, praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in dela proste dneve absolutno ne smejo opravljati:

• delavec, ki skrbi za otroka do treh let starosti (takšno delo se delavcu lahko omogoči na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo delavec lahko kadarkoli prekliče);
• delavka, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka;
• eden od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Glede nedeljskega dela veljajo za razporeditev delavcev naslednje dodatne omejitve iz 42. člena KPDTS: maksimalno 2 nedelji na mesec in 20 nedelj na leto.

Glede dela na praznike, ki so dela prosti dnevi, in ostale dela proste dni velja absolutna prepoved dela zaposlenih po 43. členu KPDTS za: 1. in 2. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 27. april, 1. in 2. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 31. oktober, 1. november, 25. december, 26. december.

Ob tem pa vse zgoraj navedene omejitve po KPDTS (41., 42. in 43. člen) ne veljajo za nosilca dejavnosti (fizična oseba, ki je kot lastnik vpisana v poslovni register) in njegove družinske člane (zakonec/zunajzakonski partner, otroci, posvojenci, otroci zakonca/zunajzakonskega partnerja, starši – oče/mati/zakonec starša/zunajzakonski partner starša/posvojitelj, bratje in sestre) ter osebe, ki nimajo statusa delavca (niso zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi), ampak delo opravljajo na drugih pravnih podlagah (npr. upokojenci, študentje, kratkotrajno delo družinskih članov ipd.).

Prav tako so v KPDTS določene tudi posebne izjeme od zgornjih omejitev, med katerimi velja omeniti prodajo na stojnicah in tržnicah, kjer torej ne veljajo zgornje omejitve nedeljskega dela in dela na proste dni po KPDTS, veljajo pa absolutne omejitve iz 41. člena KPDTS (omejitve za starše in nosečnice).

Sklepno

Po ZT-1 torej omejitve veljajo za vse delodajalce v RS, ne glede na šifro dejavnosti po SKD, in se nanašajo izključno na delo v prodajalni (ponujanje in prodajanja blaga potrošnikom v poslovnem objektu). Če delodajalca zavezuje tudi KPDTS (v odvisnosti od registrirane glavne dejavnosti), pa mora glede dela zaposlenih, upoštevati tudi določbe KPDTS.

Vir: Nina Ličar, OZS