Predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 (tako imenovani PKP 10), s katerim napoveduje, da bo omilila in odpravila posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Sredstva za izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz predloga zakona, naj bi bila zagotovljena v finančnih načrtih pristojnih ministrstev v skupni višini caa. 180 mio EUR.

Poglavitne rešitve, ki zadevajo obrtnike in majhne podjetnike, so:

– pomoč delodajalcem in drugim (npr. samozaposlenim, enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, ki nimajo zaposlenih) za nakup HAG hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (COVID-19) za samotestiranje,

– delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti, opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za samozaposlene in družbenike enoosebnih d.o.o.,

– ureditev posebne pravne podlage za sprejem ukrepov v odlokih Vlade RS z namenom zamejevanja COVID-19,

– ureditev pravne podlage za podaljšanje veljavnosti turističnih bonov,

– denarna odškodnina osebam, ki jim je s cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19 oz. uporabo zdravil nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij.

Predlog zakona torej ureja pomoč za nakup HAG hitrih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje, kot je bilo napovedano z uveljavitvijo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 174/2021 in 177/2021). Pomoč pripada pravnim ali osebam javnega ali zasebnega prava oz. fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti (na primer družbe, samostojni podjetniki, zavodi itn.) in znaša 60 evrov na delavca za obdobje med 8. novembrom in 31. decembrom 2021 (tj. 2,5 EUR na test). Vloga se bo vložila pri FURS najkasneje do 15. januarja 2022. V predlogu zakona je predvidena tudi možnost podaljšanja ukrepa.

Poleg tega je določen tudi ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike in kmete za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021, s čimer naj bi se izenačila pomoč tem ciljnim skupinam z zaposlenimi skladno z ureditvijo po ZNUPZ. Tudi povračila v zvezi s tem ukrepom se bodo zahtevala preko FURS in ne ZRSZ, kot velja za delodajalce zaposlenih in nadomestila plač, do katerih so delodajalci upravičeni.

Predlog zakona ureja tudi pravno podlago za določanje ukrepov, kot jih poznamo iz veljavnih ukrepov, denimo pogoj prebolevnosti, cepljenja, testiranja ter nošenja mask in drugih higiensko-varnostnih ukrepov za obvladovanje virusa. Tako se omogoča, da lahko Vlada RS ureja z odlokom ukrepe za čas, ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki je ni mogoče učinkovito zajeziti z ostalimi ukrepi iz ZNB. Na podlagi strokovne ocene strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje se lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, promet blaga ali izvajanje storitev. Ti pogoji so upoštevanje higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti.

Izrecno je tudi urejena pravna podlaga za podaljšanje veljavnosti turističnih bonov na podlagi 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) in sicer za šest mesecev, tj. do 30. junija 2022. Za BONE21 je pravna podlaga za podaljšanje že zagotovljena v osmem odstavku 43. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Za podaljšanje je tako v obeh primerih potrebno, da Vlada RS sprejme sklep o podaljšanju veljavnosti.

Predlaga se tudi uvedba odškodnine osebam, ki so zaradi cepljenja s cepivi proti virusu SARS-CoV-2 oz. zdravili proti COVID-19 utrpele resno in trajno okvaro zdravja po vzoru na odškodnino v primeru obveznega cepljenja skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB). Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde, je po mnenju Vlade RS ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti COVID-19. Zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje COVID-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani v primeru smrti osebe kot posledice navedenega cepljenja oz. prejema navedenih zdravil. Do odškodnine so osebe upravičene v primeru, ko gre za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij, ki pomeni tako vrsto in stopnjo okvare, ki je enaka ali višja od 80 odstotkov v skladu s predpisom, ki določa vrste in stopnje telesnih okvar (v skladu z Odredbo o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar). Kot škoda po tem predlogu zakona pa ne šteje škoda iz naslova strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva. Prav tako to velja za zdravljenje z zdravili COVID-19. Za višino denarne odškodnine, vlogo in postopek odločanja o pravici do odškodnine zaradi cepljenja ali zdravljena se uporablja ZNB.

Ukrepov, kot so bili na voljo gospodarstvu na podlagi pretekle interventne zakonodaje, pa tako zaenkrat še ni v predlogu zakona. OZS bo komentarje na predlog zakona (ki bodo vključevali tudi pobudo za ponovno aktiviranje ukrepov iz preteklosti) naslovil na pristojne organe, saj menimo, da so nujni v dani situaciji.

Predlog zakona je dostopen na naslednji povezavi: tu

Vir: Vlada RSOZS

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 (tako imenovani PKP 10), s katerim napoveduje, da bo omilila in odpravila posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Sredstva za izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz predloga zakona, naj bi bila zagotovljena v finančnih načrtih pristojnih ministrstev v skupni višini caa. 180 mio EUR.

Poglavitne rešitve, ki zadevajo obrtnike in majhne podjetnike, so:

– pomoč delodajalcem in drugim (npr. samozaposlenim, enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, ki nimajo zaposlenih) za nakup HAG hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (COVID-19) za samotestiranje,

– delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti, opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za samozaposlene in družbenike enoosebnih d.o.o.,

– ureditev posebne pravne podlage za sprejem ukrepov v odlokih Vlade RS z namenom zamejevanja COVID-19,

– ureditev pravne podlage za podaljšanje veljavnosti turističnih bonov,

– denarna odškodnina osebam, ki jim je s cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19 oz. uporabo zdravil nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij.

Predlog zakona torej ureja pomoč za nakup HAG hitrih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje, kot je bilo napovedano z uveljavitvijo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 174/2021 in 177/2021). Pomoč pripada pravnim ali osebam javnega ali zasebnega prava oz. fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti (na primer družbe, samostojni podjetniki, zavodi itn.) in znaša 60 evrov na delavca za obdobje med 8. novembrom in 31. decembrom 2021 (tj. 2,5 EUR na test). Vloga se bo vložila pri FURS najkasneje do 15. januarja 2022. V predlogu zakona je predvidena tudi možnost podaljšanja ukrepa.

Poleg tega je določen tudi ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike in kmete za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021, s čimer naj bi se izenačila pomoč tem ciljnim skupinam z zaposlenimi skladno z ureditvijo po ZNUPZ. Tudi povračila v zvezi s tem ukrepom se bodo zahtevala preko FURS in ne ZRSZ, kot velja za delodajalce zaposlenih in nadomestila plač, do katerih so delodajalci upravičeni.

Predlog zakona ureja tudi pravno podlago za določanje ukrepov, kot jih poznamo iz veljavnih ukrepov, denimo pogoj prebolevnosti, cepljenja, testiranja ter nošenja mask in drugih higiensko-varnostnih ukrepov za obvladovanje virusa. Tako se omogoča, da lahko Vlada RS ureja z odlokom ukrepe za čas, ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki je ni mogoče učinkovito zajeziti z ostalimi ukrepi iz ZNB. Na podlagi strokovne ocene strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje se lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, promet blaga ali izvajanje storitev. Ti pogoji so upoštevanje higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti.

Izrecno je tudi urejena pravna podlaga za podaljšanje veljavnosti turističnih bonov na podlagi 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) in sicer za šest mesecev, tj. do 30. junija 2022. Za BONE21 je pravna podlaga za podaljšanje že zagotovljena v osmem odstavku 43. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Za podaljšanje je tako v obeh primerih potrebno, da Vlada RS sprejme sklep o podaljšanju veljavnosti.

Predlaga se tudi uvedba odškodnine osebam, ki so zaradi cepljenja s cepivi proti virusu SARS-CoV-2 oz. zdravili proti COVID-19 utrpele resno in trajno okvaro zdravja po vzoru na odškodnino v primeru obveznega cepljenja skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB). Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde, je po mnenju Vlade RS ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti COVID-19. Zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje COVID-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani v primeru smrti osebe kot posledice navedenega cepljenja oz. prejema navedenih zdravil. Do odškodnine so osebe upravičene v primeru, ko gre za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij, ki pomeni tako vrsto in stopnjo okvare, ki je enaka ali višja od 80 odstotkov v skladu s predpisom, ki določa vrste in stopnje telesnih okvar (v skladu z Odredbo o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar). Kot škoda po tem predlogu zakona pa ne šteje škoda iz naslova strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva. Prav tako to velja za zdravljenje z zdravili COVID-19. Za višino denarne odškodnine, vlogo in postopek odločanja o pravici do odškodnine zaradi cepljenja ali zdravljena se uporablja ZNB.

Ukrepov, kot so bili na voljo gospodarstvu na podlagi pretekle interventne zakonodaje, pa tako zaenkrat še ni v predlogu zakona. OZS bo komentarje na predlog zakona (ki bodo vključevali tudi pobudo za ponovno aktiviranje ukrepov iz preteklosti) naslovil na pristojne organe, saj menimo, da so nujni v dani situaciji.

Predlog zakona je dostopen na naslednji povezavi: tu

Vir: Vlada RSOZS