Večina ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 pri opravljanju gospodarske dejavnosti je bila odpravljenih že več kot teden dni nazaj. V veljavi ostajajo samo še posamezni ukrepi. V nadaljevanju povzemamo, na kaj morajo še naprej biti pozorni ponudniki v gospodarstvu glede na trenutno veljaven Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 22/2022 in 29/2022; “Odlok“).
– splošni higienski ukrepi:
i. razkuževanje rok: Še vedno so v veljavi določila Odloka, ki določajo, da je ob vstopu v zaprt javni kraj oz. prostor obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki je registrirano za ta namen in uvrščeno v Register biocidnih proizvodov, ki ga vodi in na svoji spletni strani objavlja Urad Republike Slovenije za kemikalije. Razkužila mora zagotoviti upravljavec oziroma izvajalec dejavnosti v zaprtem javnem kraju oziroma prostoru pri vhodu v tak prostor (prvi in drugi odstavek 13. člena Odloka).
ii. redno prezračevanje zaprtih prostorov: Izvajalci dejavnosti, organizatorji dogodkov oziroma upravljavci poslovnih stavb morajo poskrbeti za redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih opravljajo dejavnost oziroma jih upravljajo, v skladu s priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://www.nijz.si/sl/navodila-za-prezracevanje-prostorov-izven-zdravstvenih-ustanov-v-casu-sirjenja-okuzbe-covid-19) (peti odstavek 13. člena Odloka).
– uporaba zaščitne maske:
Glede uporabe zaščitne maske je bila edina sprememba zgolj uporaba mask na odprtih prostorih. Tako še naprej ostaja obvezna uporaba zaščitne kirurške maske tipa II ali IIR, maske tipa FFP2 ali maske tipa FFP3 pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. Uporaba zaščitne maske na odprtem javnem kraju oz. prostoru je priporočljiva, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje vsaj 1,5 metra. Izjeme ostajajo tako npr. otroci do dopolnjenega 6. leta starosti, osebe, ki izvajajo športno vadbo, gosti, sedeči za mizo, v gostinski dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač (11. in 12. člen Odloka).
Veliko vprašanj dobivamo glede uporabe mask v zaprtih nejavnih prostorih (kot so npr. proizvodni prostori). Tam uporaba mask ni obvezna na podlagi Odloka. Je pa odgovornost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje pri delu delavcev skladno s predpisi (zlasti ZVZD-1). Zato morajo tako delodajalec, kot delavci, vedno ravnati skladno z oceno tveganja in izjavo o tveganju. V primerih ko je ukrep uporabe zaščitne mask določen skladno z oceno in izjavo o tveganju, ostaja uporaba mask obvezna tudi v proizvodnjah oz. drugih prostorih, za katere tako izhaja iz slednjih.
– upoštevanje priporočil NIJZ:
Pri izvajanju vseh dejavnostih ali v okoljih je treba upoštevati priporočila NIJZ v zvezi s preprečevanjem okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so dostopna na https://www.nijz.si/sl/sproscanje-ukrepov-covid-19. Splošna navodila so dostopna tu: https://www.nijz.si/sl/preprecevanje-okuzbe-z-virusom-sars-cov-2019
Kako torej razlagati določbo, da je treba (tj. da je obvezno) upoštevati nekaj, kar so “samo” priporočila? Glede na dikcijo v Odloku, menim, da je pri opravljanju dejavnosti obvezno upoštevati tiste dele navodil in priporočil NIJZ, ki so zapisani kot zapovedi (ne glede na to, da je naslov “priporočila”; pri določenih vprašanjih so stavki zapisani kot zapovedi). Pri delih dokumentov, ki so zapisani opcijsko, kot nasvet oz. kjer izrecno piše, da gre za priporočila, pa menim, da izvajalci niso dolžni upoštevati tega, kolikor smatrajo, da to ni potrebno.
Ob sumu ali potrjenem primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 je treba ravnati v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (14. člen Odloka).
Kaj pa pogoj PCT, ki še vedno velja v določenih primerih oz. dejavnostih?
Iz trenutno veljavnega Odloka izhaja, da morajo pogoj PCT izpolnjevati za čas opravljanja dela vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost v dejavnostih zdravstva pri izvajalcih bolnišnične zdravstvene dejavnosti, dejavnostih socialnega varstva pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, ali v zavodih za prestajanje kazni zapora ali prevzgojnem domu (prvi odstavek 3. člena Odloka). Z vidika uporabnikov velja, da morajo pogoj PCT izpolnjevati zgolj uporabniki storitev bolnišnic in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe, ki izvajajo nastanitev, ter uporabniki storitev izvajalcev socialno varstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur ali v primeru epidemiološke raziskave in presejalnega testiranja v času nastanitve (drugi odstavek 3. člena Odloka). Za ostale dejavnosti tako z vidika delavcev oz. uporabnikov velja, da pogoj PCT trenutno ni predviden kot pogoj za opravljanje/uporabo teh dejavnosti.
Pogosto prejmemo vprašanje, kako je s pogojem PCT v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v stavbah, kjer se izvajajo dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, (npr. frizerski saloni v domovih za ostarele). Glede na to, da je skladno z drugim odstavkom 3. člena Odloka pogoj PCT potreben samo v primerih, ko gre za nastanitev v določenih institucijah, menimo, da strankam, ki so namenjene v takšen poslovni prostor ni treba izpolnjevati pogoja PCT, pa čeprav se poslovni prostor nahaja v stavbi, kjer se izvaja npr. zdravstvena dejavnost.
Glede pogoja PCT pri zaposlenih v tovrstnih poslovnih prostorih pa je Ministrstvo za zdravje posredovalo stališče, v katerem je pojasnjeno, da morajo zunanji izvajalci, ki ponujajo druge storitve za uporabnika storitve v notranjih prostorih izvajalca nastanitve in gre za bližnji medosebni stik z uporabniki (npr. frizerske storitve in nega telesa) izpolnjevati pogoj PCT, če tako odloči izvajalec nastanitve glede na epidemiološko situacijo oziroma oceno tveganja okužbe.
Vir: OZS
