Uredba 883/2004 (ES) in Uredba 987/2009 (ES) med drugim urejata pristojnost in sodelovanje med državami v evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju EGP) na področju socialne varnosti za osebe, ki so zaposlene v več državah. Poleg predpisov o prispevkih, uredbi urejata tudi določbe o zdravstvenem, pokojninskem in nezgodnem zavarovanju. V nadaljevanju si lahko preberete, v kateri državi se plačuje prispevke za socialno varnost v primeru opravljanja samostojne dejavnosti in/ali zaposlitvene dejavnosti v več državah EGP.
Opravljanje samostojne dejavnosti v več državah EGP
V osnovi obvezno zavarovanje nastane v skladu z zakonskimi določbami države v kateri se dejavnost opravlja, ne glede na kraj stalnega prebivališča ali državljanstvo. V primeru hkratnega opravljanja samostojne dejavnosti v dveh ali več državah hkrati, se obveznost zavarovanja oceni v skladu z zakonodajo države stalnega prebivališča, kadar je pomemben del dejavnosti (znaten del aktivnosti predstavlja 25% okvirnih meril – delovni čas in/ali osebni prejemki) izvršen v državi stalnega prebivališča. V primeru, da se pomemben del dejavnosti izvaja v drugi državi (in ne v državi stalnega prebivališča), se upošteva zakonodaja o socialni varnosti tiste države, v kateri se nahaja središče dejavnosti. To pomeni, da osebe, ki izvršujejo svojo samostojno dejavnost v več državah EGP, plačujejo socialne prispevke v eni pristojni državi (tam kjer se nahaja središče dejavnosti), v ostalih državah pa je oseba izvzeta oz. oproščena plačevanja socialnih prispevkov. Pri določanju osnove za plačilo prispevkov, je potrebno upoštevati tudi dohodke iz držav, kjer se dejavnost opravlja (nepomembni deli dejavnosti). Odgovorna država, za določitev pristojne države za plačevanje prispevkov je vedno država stalnega prebivališča (tudi v primerih, ko se samostojna dejavnost ne izvaja v državi stalnega prebivališča).
Sovpadanje zaposlitve in samostojne dejavnosti v več državah EGP
V primerih, ko je oseba zaposlena za polni delovni čas v eni državi (npr. Avstrija), svojo samostojno dejavnost pa opravlja v drugi državi (npr. popoldanski s.p. v Sloveniji) se, drugače kot zgoraj, uporabljajo izključno zakonske določbe države, v kateri se opravlja nesamostojna dejavnost oz. zaposlitev (v tem primeru Avstrija). Kraj stalnega prebivališča pri tem ni odločilen. V praksi to pomeni, da so vsi, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v drugi državi EGP (in delo v tej državi članici tudi opravljajo) in hkrati opravljajo samostojno popoldansko dejavnost v Sloveniji, obvezani k plačevanju prispevkov za obe dejavnosti v državi, kjer je sklenjeno delovno razmerje (tudi za prispevke od dohodkov iz samostojne popoldanske dejavnosti). Ob tem poudarjamo, da npr. Avstrija ne loči med samostojno popoldansko dejavnostjo (za katero so v Sloveniji prispevki nižji oz. deloma oproščeni) in samostojno dejavnostjo, kot to pozna Slovenija. Torej, pozor vsi tisti, ki se na delo vozite v sosednje države in hkrati opravljate popoldansko dejavnost v Sloveniji, saj je potrebno za popoldansko dejavnost plačevati prispevke v državi, kjer delate in sicer z upoštevanjem njihove zakonodaje (npr. brez znižanja prispevkov za popoldansko obrt, kot jo poznamo v Sloveniji).
Vir: Vesna Ambrožič, OZS