Spoštovani,
Vas zanimajo možnosti za nepovratna in povratna sredstva, razvojne spodbude ter priložnosti na razpisih v letu 2025?
Pridružite se brezplačnemu online dogodku Tiko Pro Podjetniški zajtrk: (Ne)povratna sredstva v letu 2025, kjer boste izvedeli vse ključne informacije za uspešno prijavo na razpise in razvoj vašega podjetja.
📅 Datum: 11. februar 2025
⏰ Čas: ob 10.00
💻 Kje: Online (ZOOM)
Kaj boste izvedeli?
🔹 Kakšne so razvojne spodbude za podjetja v letu 2025?
🔹 Kako uspešno prijaviti vaše podjetje na razpise in kdo so upravičenci.
🔹 Priložnosti na EU programih za financiranje in inovacije.
🔹 Kako lahko trajnostne prakse pripomorejo k uspehu na razpisih.
Program dogodka:
🕙 10:00 – 10:05: Uvod in pozdrav (Kristina Kočet Hudrap, Tiko Pro)
🕙 10:05 – 10:20: Razvojne spodbude za podjetja v 2025 (Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport)
🕙 10:20 – 10:40: Razpisne priložnosti v 2025: Pomembni kriteriji in upravičenost (Anja Bačko, Tiko Pro)
🕙 10:40 – 10:55: Priložnosti za podjetja na EU programih (Matej Tisaj, Tiko Pro)
🕙 10:55 – 11:10: Trajnost kot ključ do uspeha: Zakaj je pomembna za podjetja in razpise? (Vanja Štuhec, Tiko Pro)
Vir: TIKO-PRO d.o.o.
V novem letu se je seznam poklicev, katerih zaposlitev tujcev ni odvisna od stanja na trgu dela, podaljšal za dva nova poklica. Prvič sta bila na seznam vključena poklica razvijalec/ka in analitičar/ka programske opreme ter farmacevt/ka.
ODREDBA o spremembi Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, je bila objavljana v Uradnem listu številka 112/2024, z dne 27.12.2024, in dopolnjena s poklicema:
– Razvijalci/razvijalke in analitiki/analitičarke programske opreme in aplikacij (koda 251);
– Farmacevti/farmacevtke (koda 2262).
Tujci, ki opravljajo poklice iz seznama Odredbe, se lahko v Sloveniji zaposlijo brez postopka preverjanja ustreznih kandidatov v evidenci brezposelnih oseb na lokalnem uradu Zavodu RS za zaposlovanje. Kar pomeni, da njihova zaposlitev ni odvisna od stanja na slovenskem trgu dela.
Odredba delodajalcem s sedežem v Sloveniji omogoča, da zaposlujejo tujce (največ 100 tujcev v koledarskem letu) brez, da bi Zavod RS za zaposlovanje preverjal trg dela, v naslednjih poklicih:
- varilec (koda 7212),
- voznik težkih tovornjakov in vlačilcev (8332),
- orodjar (koda 7222),
- elektroinštalater (koda 7411),
- tesar (koda 7115),
- kuhar (koda 5120),
- elektromehanik (koda 7412),
- zidar (koda 7112),
- monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (koda 7126),
- livar (koda 7211),
- strugar (koda 7223),
- mesar (koda 7511),
- bolničar negovalec v zavodih (koda 5321),
- zdravnik specialist splošne medicine (koda 2211),
- strokovnjaki za zdravstveno nego (koda 2221),
- strokovni sodelavci za zdravstveno nego (koda 3221),
- zdravniki specialisti, razen splošne medicine (koda 2212),
- razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij (251) ter
- farmacevti (2262).
Odredba je stopila v veljavo s 1. januarjem 2025 in velja do vključno 30. junija 2025.
VIR: Neža Sevčnikar, OZS, ZRSZ
Uvodoma kaže pojasniti, da je stara Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, prenehala veljati z dnem 31.12.2023. V skladu s 4. členom navedene kolektivne pogodbe, se je njen normativni del, katerega sestavni del je tudi tarifni del, uporabljal še eno leto po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe, torej do 31.12.2024.
V Uradnem listu RS št. 112 je bila dne 27. 12. 2024 objavljena nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (v nadaljevanju nova KPGT). Iz končne določbe, opredeljene v 82. členu izhaja, da stopi v veljavo z objavo v uradnem listu in se začne uporabljati s 1. januarjem 2025.
Sklenjena je za določen čas, in sicer do 31. 12. 2028. Normativni del, katerega sestavni del je tudi tarifni del skupaj s prilogo 1, se uporablja še 12 mesecev po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.
Kot predstavnika delodajalcev sta jo sklenila Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem.
Iz določbe 2. člena, ki opredeljuje stvarno veljavnost te nove KPGT izhaja, da velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:
55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
55.201 – Počitniški domovi in letovišča
55.202 – Turistične kmetije s sobami
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov
55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.104 – Začasni gostinski obrati
56.105 – Turistične kmetije brez sob
56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 – Druga oskrba z jedmi
56.300 – Strežba pijač
77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
92.001 – Dejavnost igralnic
92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
93.110 – Obratovanje športnih objektov
93.120 – Dejavnost športnih klubov
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
93.190 – Druge športne dejavnosti
93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
93.291 – Dejavnost marin
93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Izhajajoč iz določb Zakona o kolektivnih pogodbah in dejstva, da (še) nima statusa razširjene veljavnosti, pa je treba pojasniti, da ta nova KPGT avtomatično oz. obvezno zavezuje delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno izmed zgoraj naštetih dejavnosti po SKD, toda le v primeru, če so člani delodajalskih organizacij podpisnic na delodajalski strani, to sta kot že zapisano zgoraj, Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem.
Delodajalce, ki so torej le člani OZS, četudi kot glavno dejavnost opravljajo kako od v 2. členu naštetih dejavnosti, ta nova KPGZ ne zavezuje k avtomatični uporabi.
Seveda pa se ta nova KPGZ lahko uporablja na prostovoljni osnovi, v kolikor se tako dogovori z zaposlenimi in uporabo le-te tudi opredeli oz. določi v pogodbi o zaposlitvi.
Če gre za člana OZS, ki opravlja gostinsko dejavnost in ni hkrati že tudi član ene od delodajalskih organizacij podpisnic te nove KPGT in se v nobeno od le-teh tudi v bodoče ne želi včlaniti, se nova KPGT lahko uporabi kot primerljiva. Da bo temu tako, naj se ob novem zaposlovanju v preambulo pogodbe o zaposlitvi poleg ZDR-1 navede tudi nova KPGT, za že zaposlene pa naj se sklene aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi in se v preambuli enako kot prej opisano navede, da se poleg ZDR-1 uporablja še nova KPGT. Zgolj za vsak slučaj opozarjam, da je aneks veljaven le v kolikor se z njim strinjata obe pogodbeni stranki, tako delodajalec kot tudi delavec.
S tem, ko bi nova KPGT za delodajalca veljala kot primerljiva, odpade potencialna nevarnost, da bi delavec lahko v sodnem sporu uspel uveljaviti povračilo stroškov v zvezi z delom v višini kot jih določa davčna uredba, v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 26/2022.
Besedilo kolektivne pogodbe je objavljeno na spletni strani UR. l. https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024112.pdf (od strani 13426 dalje.)
Ob tem kaže izpostaviti, da so socialni partnerji ob sklenitvi nove KPGT sklenili tudi Dogovor o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka, ki se ravno tako začne uporabljati s 1. januarjem 2025.
Iz dogovora izhaja, da se v primerih, kjer narava dela zahteva stalno prisotnost in kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ter v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela v času sezone, lahko dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določata ZDR-1 in Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, zagotavlja v obdobju, ki ne sme presegati 3 mesecev. Referenčno obdobje mora delodajalec pisno določiti po predhodnem posvetovanju z reprezentativnim sindikatom.
Podpisniki tega dogovora se hkrati zavežejo, da bodo v enem letu po njegovi uveljavitvi proučili posledice, ki jih bo imela sklenitev dogovora na delovni čas delavcev. V primeru ugotovitve, da delodajalci ne zagotavljajo dnevnih in tedenskih odmorov skladno s tem Dogovorom, lahko katerakoli od pogodbenih strank predlaga spremembo ali dopolnitev določil le-tega.
Dne 15.1.2025 so prevozniki na seji Upravnega odbora sekcije za promet pri OZS gostili ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in ji predstavili najbolj pereče probleme v sektorju cestnega transporta. Po mnenju prevoznikov usmeritve pri zelenem prehodu zmanjšujejo konkurenčnost prevoznikov, zaradi visokih stroškov pri zaposlovanju in poslovanju pa se številna prevozniška podjetja selijo na Hrvaško.
Predstavnike prevoznikov in ministrstva je najprej nagovoril predsednik OZS Blaž Cvar, ki je dejal, da so zakoni in predpisi, ki smo jim v zadnjem času priča, od zakona o dolgotrajni oskrbi, do evidentiranja delovnega časa, do omrežnin, en velik eksperiment.
Ministrica Bratušek je menila, da so rezultati gospodarstva v minulem letu zelo dobri. »Se pa strinjam, da smo na isti ladji in da je skupni cilj, da imamo uspešno državo. Leto 2025 bo težje kot prejšnje leto, zato je še toliko bolj pomembno, da stvari, ki so dobre, mi sami ne podiramo. Strinjam se, da ja naša država prenormirana. Dolgotrajna oskrba je zakon, ki je bil sprejet v prejšnji vladi. Se strinjam, da se mora sprejet zakon izvajati. Kar se tiče našega dela, so naša vrata vedno odprta. Nismo pri vseh stvareh na isti strani,« je odgovorila ministrica.
Prevozniki so ministrici nanizali najbolj pereče probleme v sektorju cestnega transporta. Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je opozoril na posledice zelenega prehoda. »Evropa ne more biti čez noč zelena, druge celine pa ne. To zmanjšuje našo konkurenčnost. Nimamo nobene strategije na tem področju,« je menil.
Ministrica je predlagala, da bi se ta tema morala reševati še z drugimi resornimi ministrstvi. In pojasnila: »Lahko še enkrat pozovemo druga ministrstva, ali so ukrepali v tem času. Se strinjam z vami, da zeleni prehod lahko poslabša položaj napram ostalim. Če smo poslušali napovedi nove EK, se morda bo spremenila oz. upočasnila dinamika zelenega prehoda.«
Generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet Andreja Knez je napovedala, da se bo za zeleni prehod ponovil razpis v vrednosti 3,5 mio evrov.
Pišek je dejal, da je potrebna digitalizacija sektorja cestnega prevozništva ter razvoj malih logističnih in intermodalnih centrov. »Vendar ni posluha, ni razpisov za naš sektor. Prosimo za podporo, da dobimo razpis za digitalizacijo,« je pozval Pišek, saj bomo po njegovem mnenju samo tako rešili problem slabe pretočnosti na naših cestah. Pozval je tudi k prioritetni izdaji delovnih dovoljenj za voznike. »Naj se uredi interventna zakonodaja tudi za področje mednarodnih cestnih prevozov. Upravne enote naj prioritetno obravnavajo tudi čezmejno delo in vloge voznika. Interventni zakon za pohitritev postopkov na upravnih enotah je imel pozitivne učinke. Vendar pa ni prišel toliko v poštev za mednarodne prevoznike,« je pojasnil Pišek. Ministrica je odgovorila, da bo zakon o tujcih sistemsko uredil te stvari.
Prevozniki so opozorili tudi na problematiko AO zavarovanj gospodarskih vozil in na enormno zvišanje premij. »Zavarovalnice so dvignile premije od 100 do 1000 odstotkov. Monopol imata dve zavarovalnici. To je enormno vplivalo na poslovanje naših prevoznikov. Najnižji AO je pri nas 3.500 evrov, najvišji 15 tisoč evrov, na Slovaškem pa denimo 900 evrov,« je pojasnil Pišek.
Beg podjetij na Hrvaško
Pišek je povedal, da je znak za alarm v sektorju cestnega transporta, saj so se vsa večja prevozniška podjetja registrirala na Hrvaškem. »Zemlja na Hrvaškem je od 15 do 20 eur, pri nas več kot 200 evrov. Tudi tuji investitorji so nas preskočili in grejo raje na Hrvaško, kar nas žalosti,« je bil jasen Pišek, ki je tako kot predsednik Cvar pozval k razbremenitvi stroškov dela.
Glede bega slovenskih prevoznikov je ministrica odgovorila, da ne pozna razlogov, zakaj se selijo podjetja tja. Podpredsednik sekcije za promet Franc Sršen ji je odgovoril, da je kupil na Hrvaškem zemljo po 18 eur, v Vodicah pa je dal 250 evrov za kvadratni meter. »Prispevki na zaposlenega na Hrvaškem so precej nižji, zavarovanje AO je tam 1200 evrov, gorivo je cenejše, davek na dobiček je nižji, postopki pri pridobivanju delovnih dovoljenj so krajši. Pri nas traja nekaj mesec, na Hrvaškem čakaš na delovno dovoljenje nekaj tednov,« je razloge za selitev podjetij na Hrvaško nanizal Franc Seršen.
Gašper Rudl, prevoznik s Koroške, je opozoril, da se pri sanaciji koroških cest po poplavah ni premaknilo nič. »Veliko občinskih cest se je po poplavah popravilo, občine vas prehitevajo. Na cesti Dravograd-Ravne leto in pol po poplavah promet še vedno poteka izmenično, kar povzroča velike zastoje in gospodarsko škodo,« je bil kritičen Rudl.
Ministrica je odgovorila, da je tudi to področje odvisno od več resorjev, da pa bi morali prevozniki znati tudi pohvaliti, ne samo kritizirati. »Za en most čakamo soglasje direkcije za vode. To ni v mojih rokah,« je pojasnila ministrica.
Ob robu srečanja je Pišek pozval še, da država vzpostavi migracijsko politiko, saj bomo le tako rešili problem pomanjkanja kadra.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ponovno poziva Vlado RS k takojšnji zamrznitvi novega sistema omrežnin, ki je številnim malim poslovnim odjemalcem prinesel višje položnice za elektriko. OZS ocenjuje, da je nov sistem zapleten, neživljenjski, predvsem pa negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
»Navedbe Agencije za energijo, da bo nov sistem omrežnin prinesel nižje položnice za elektriko malim poslovnim odjemalcem so zavajajoče. Nekateri naši člani so res dobili nižje položnice, številni pa tudi 5-krat višje. Edina rešitev za nastalo situacijo je, da se uvede prejšnjo metodologijo ter da se sistem zastavi na bolj transparenten in enostaven način,« pojasnjuje predsednik OZS Blaž Cvar.
Obrtniki in podjetniki, ki svoje delo opravljajo predvsem v tarifnih blokih, kjer so stroški omrežnine visoki, svojega dela zaradi novega sistema omrežnin ne morejo prilagoditi. Naj uvedejo nočno delo, da bi se prilagodili novemu sistemu in s tem zmanjšali stroške? Nov sistem je torej povsem neživljenjski in celo v nasprotju z zakonodajo.
Poleg tega pa je nov sistem omrežnin prinesel tudi višje stroške vsem tistim, ki so sledili smernicam zelenega prehoda in so zdaj za svoje početje kaznovani. Vsekakor se zaupanje javnosti v zeleni prehod s tem še dodatno krha. Številni obrtniki in podjetniki nam sporočajo, da jih to »zelenje« drago stane.
Zaradi vseh zapletov, nejasnosti in zavajajočih informacij pri uvedbi novega sistema omrežnin se OZS pridružuje pozivu ostalih delodajalskih organizacij, da direktorica Agencije za energijo odstopi oz. da Vlada vztraja pri svoji odločitvi in razreši člane sveta Agencije za energijo.
Vabimo vas na seminar:
Davčni obračun DDPO za leto 2024 s spremembami za leto 2025
torek, 4. februar 2025, od 9. do 13.00 ure
Izobraževalna dvorana OOZ Maribor, Titova cesta 63, Maribor
Vsebina |
1. Davčni obračun DDPO za leto 2024
Ø Zavezanec za davek in davčna obveznost Ø Oprostitve, predmet obdavčitve in davčno obdobje Ø Davčna osnova (prihodki, odhodki, izguba) • Odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve (prevrednotenje terjatev, finančnih naložb, dobrega imena,…) • Davčno priznani, delno priznani in nepriznani prihodki: ― prihodki od nepridobitne in pridobitne dejavnosti ― izvzem prihodkov za odpravo in porabo že obdavčenih rezervacij ― zmanjšanje prihodkov za že obdavčene prihodke ― povečanje prihodkov zaradi odprave nepotrebnih rezervacij • Davčno priznani, delno priznani in nepriznani odhodki: ― izvzem odhodkov od nepridobitne in pridobitne dejavnosti ― zmanjšanje odhodkov za oblikovane rezervacije ― tanka kapitalizacija ― povečanje odhodkov za predhodne odpise terjatev ― obravnava bonitet, reprezentance, team buildingov, stroškov za promocija zdravja na delovnem mestu Ø Davčne olajšave, davčna stopnja, obračunavanje in plačevanje davka Ø Upoštevanje odbitka tujega davka in uporaba KIDO Ø Sprejete spremembe za leto 2025 2. Posebnosti obračuna akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti 3. Posebnosti davčnega obračuna za »normirance s.p.« in obvezne evidence 4. Vprašanja udeležencev, praktični primeri in izmenjava mnenj |
Predavateljica: Brigita Osojnik
Trajanje: Seminar bo trajal 5 šolskih ur.
KOTIZACIJA: za člane OOZ Maribor znaša 20 € na osebo (+ 22% DDV) – 24,40€,
za člane ostalih OOZ znaša 48 € na osebo (+ 22% DDV) – 58,56€,
za nečlane znaša 92 € na osebo (+ 22% DDV) – 112,24€.
PRIJAVA: Udeležba vašega podjetja je možna le ob pravočasni prijavi na spletni strani OZS dogodki: www.ozs.si/Dogodki najkasneje do vključno petka, 31. januarja 2025, do 12.ure oz. do zasedbe prostih mest in plačano članarino. V primeru prenizkega števila prijav si pridržujemo pravico do odpovedi.
LOKACIJA: Seminar bo potekal na OOZ Maribor, Titova cesta 63, Maribor.
Pisna odjava poslana na info@ooz-maribor.si je možna do petka, 31. januarja 2025, do 14. ure. V primeru da svojega sodelovanja (pisno/preko e-pošte) ne odpoveste v dogovorjenem roku, vam OOZ Maribor zaračuna 20% kotizacije (administrativni stroški ipd.). Odjave na dan izobraževanja ne upoštevamo. Brez odjave kotizacijo zaračunamo v celoti.
Prosimo, da kotizacijo poravnate pred pričetkom seminarja na transakcijski račun Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor, številka: SI56 0252 8026 0623 090 (NLB), sklic: 300 – davčna številka, namen plačila: Davčni obračun.
Dodatne informacije: tel: 02/33 03 506.
Vljudno vabljeni!