Zakon o dolgotrajni oskrbi s prvim julijem prinaša tudi obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) se zaveda, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo, vendar pa morajo biti jasni izračuni, kam bo šel pobrani denar. Obrtnike in podjetnike je zmotilo tudi dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo. Na današnji seji Upravnega odbora OZS so obrtniki in podjetniki ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevaca zato pozvali, da se še pred pobiranjem prispevka naredi temeljita analiza, obenem pa predlagajo znižanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo.

Predsednik OZS Blaž Cvar je uvodoma pojasnil, da se obrtniki in podjetniki zavedajo, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo. »Vendarle pa je treba vedeti, da je bila dolgotrajna oskrba eden izmed razlogov, da smo zapustili socialni dialog. Še vedno ne vemo, kakšen je razrez financiranja. V delovni skupini ste že dali nekatere podatke na mizo, ki pa kažejo razhajanja. Ko stroške seštejemo, nikjer ni upoštevano sedanje financiranje s strani občin, pokojninske in zdravstvene blagajne. Še vedno ni jasno, kam bo šel ta denar. Od vas pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati.«

Direktor OZS Danijel Lamperger pa je dejal: »Dolgotrajna oskrba se že sedaj izvaja, sicer ne v takšni meri, kot to predvideva zakon. Kar mi pogrešamo, je to, da se napove, kakšna je struktura financiranja trenutne dolgotrajne oskrbe, potem pa se jasno pove, kakšna bo struktura financiranja te nadgradnje. Naša zahteva je, da se pobira toliko, kolikor smo sposobni zagotavljati storitve za dolgotrajno oskrbo.«

Vpliv zakona o dolgotrajni oskrbi na gospodarstvo je izpostavil tudi državni svetnik Aleš Pulko. »Ljudje bodo raje skrbeli za starejše družinske člane, kot da bi delali za plačo, ki je nižja. Ne vemo, koliko bo znašala urna postavka, ni še nobenih analiz. Kako lahko brez tega pobiramo prispevek za dolgotrajno oskrbo? Vsaka dodatna obremenitev znižuje našo konkurenčnost,« je bil jasen Pulko, ki meni, da bi morali doseči kompromis.

Marko Lotrič, predsednik DS RS, ocenjuje, da je izvorni greh, da so delodajalci izstopili iz socialnega dialoga, ravno dolgotrajna oskrba. »Na delodajalski strani so se naredili izračuni, ki kažejo, da v kolikor se pobere 2 odstotka na bruto plačo zaposlenega, se bo pobralo 350 mio evrov že letos. Oskrba pa ne bo stala toliko. Najmanj, kar pričakujemo, je, da se naredi podrobna analiza, kaj bo prinesla dolgotrajna oskrba na strani prispevkov. Vse delodajalske organizacije smo pripravljene plačevati toliko, kolikor se dejansko potrebuje za dolgotrajno oskrbo starejših. Trenutni izračuni ne kažejo, da se mora že sedaj pobirati 2 odstotka glede na bruto plače,« je menil Lotrič.

»Tudi obrtniki in podjetniki smo za to, da prispevamo za starejše. Bega nas pa to, ali res sedaj potrebujemo 350 mio evrov. Podjetniki moramo načrtovati svoje produkte in storitve, za tem pa morajo biti narejeni stroškovniki. Najprej je potrebna analitika, preveč je nejasnosti. Če bo sedaj za oskrbo na domu več denarja, bo občinam ostalo več,« pa je menil Peter Pišek, podpredsednik OZS.

Poleg nejasnosti glede finančnega razreza pri dolgotrajni oskrbi, pa je člane UO OZS zmotilo tudi dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je najprej pojasnil, kaj je dolgotrajna oskrba ter nato odgovoril na vprašanja članov UO OZS. »Financiranje je tridelno. Pri nas je prispevek zaklenjen, viški zbranih sredstev se hranijo v blagajni. Na tri leta se naredi evalvacijsko poročilo, tako finančno kot vsebinsko,« je pojasnil. Na očitek, da še ni izračunov, čeprav se bodo prispevki začeli pobirati že prvega julija letos, pa je Maljevac zagotovil, da bodo imeli izračune urnih postavk do 30. aprila. Obljubil je, da bo po tem, ko bodo znani izračuni, odprt za nadaljnjo razpravo.

Kar zadeva kadrovsko problematiko, je minister pojasnil, da bodo do 1. 7. vstopne točke kadrovsko popolnjene, načrtujejo pa 128 novih zaposlitev. »Ni težava glede kadrov. Vstopne točke bodo polno delujoče. Glavni kadrovski izziv je dolgotrajna oskrba na domu. Občina se odloči, kdo bo izvajal oskrbo na domu,« je pojasnil minister in dodal, da je slovenski sistem pripravljen po vzoru nemškega.

Da so vstopne točke zgolj administrativne točke, pa je menil Jernej Bortolato, predsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt. »Tisti, ki bodo izvajali storitve dolgotrajne oskrbe, so ključni, ne kader na vstopnih točkah. Vemo že sedaj, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni. In tudi mi rokodelci bomo plačevali 2 odstotka za prispevek, pa se sploh ne ve, kdo bo to izvajal,« je bil kritičen Bortolato.

OZS je sicer ministrstvu za solidarno prihodnost predlagala znižanje prispevka ter postopno uveljavljanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po predlogu OZS bi s 1. 7. prispevek znašal 0,2 % za delodajalca in 0,2 % za delavca (namesto 1 % za delodajalca in 1 % za delavca). Prihodnje leto bi se prispevek po predlogu OZS povečal na 0,3 %, leta 2027 pa bi naredili evalvacijo, ali pobrana sredstva zadoščajo za dolgotrajno oskrbo in ali se sredstva porabljajo namensko.

Vir: Mira Črešnar, OZS

Prvi korak pri sprejemanju pokojninske reforme je narejen. Socialni partnerji in vlada smo se uskladili glede bistvenih vsebinskih sprememb obstoječega pokojninskega zakona ter v začetku meseca aprila podpisali temu ustrezen dogovor o usklajenosti. Spremembe ne bodo radikalne, so pa nekatere od njih vsekakor nujno potrebne, še posebej upoštevajoč demografske razmere.

Nekatere novosti bodo začele veljati že v naslednjem letu, vse tiste, ki predstavljajo določeno zaostrovanje upokojitvenih pogojev (dvig upokojitvene starosti, podaljševanje referenčnega obdobja za določitev pokojninske osnove) pa skozi relativno dolgo prehodno obdobje, ki se bo začelo leta 2028, šele čez 10 let ali še kasneje.

Kljub uvodoma omenjenemu sklenjenemu dogovoru o usklajenosti, pa to še ne daje absolutnega jamstva, da v zakonodajnem postopku ne bo prišlo še do kakih sprememb, saj je slišati tudi izraze nezadovoljstva.

Več o pokojninski reformi lahko preberete na povezavi:

https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/reforma-pokojninskega-sistema/

Vir: Dušan Bavec

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo pregled novosti glede beleženja izrabe delovnega časa na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B).

ZEPDSV-B je bil sprejet 28. marca 2025 in je začel veljati dne 23. aprila 2025. Spremembe oziroma dopolnitve se nanašajo na 2., 18. in 19. člen Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). ZEPDSV-B zasleduje naslednje cilje: jasnejša določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, administrativna razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa in jasnejša določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa.

Novosti glede beleženja izrabe delovnega časa >>>

Preberite tudi:

OZS, 8. april 2025, EVIDENCE DELOVNEGA ČASA – V veljavi so spremembe na področju evidenc delovnega časa >>>

Vir: Nina Ličar, OZS