Splošno o določitvi glavne dejavnosti

Skladno z Zakonom o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) upravljavec registra (AJPES) na podlagi podatkov, prejetih od enote poslovnega registra (družbe, s.p.-ja itn.), enoti poslovnega registra določi šifro glavne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (4. člen ZPRS-1). Za potrebe vodenja in vzdrževanja poslovnega registra ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa obdeluje AJPES med drugim tudi podatke o glavni dejavnosti po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti (prvi odstavek 8. člena ZPRS-1).

AJPES, kot upravljavec poslovnega registra, je tisti, ki poslovnemu subjektu ob vpisu v poslovni register določi šifro glavne dejavnosti in sicer na podlagi podatkov, ki jih posreduje poslovni subjekt.

Kriteriji za določanje glavne dejavnosti

Glavna dejavnost enote poslovnega registra (tj. poslovnega subjekta) je tista, s katero enota poslovnega registra ustvarja ali bo ustvarjala pretežni del dodane vrednosti oz. tista, ki največ prispeva k celotni dodani vrednosti tega subjekta. Za določitev glavne dejavnosti se upošteva več kriterijev:

– glavni kriterij za določanje glavne dejavnosti je že omenjena dodana vrednost podjetja. Z drugimi besedami, glavna dejavnost je tista, s katero poslovni subjekt ustvari več kot 50 % dodane vrednosti podjetja; ali (če se tega ne da ugotoviti)

– dejavnost, ki ustvarja ali bo ustvarjala največji prihodek; ali

– dejavnost, ki zaposluje ali bo zaposlovala največje število oseb itn.

V primerih, ko enota izvaja dve dejavnosti, ki obe prispevata približno po 50 % dodane vrednosti, je bilo v izogib pogostim spremembam, ki ne bi odražale bistvenih sprememb v ekonomski realnosti, uvedeno pravilo stabilnosti. V skladu s tem pravilom pride do spremembe glavne dejavnosti, ko je trenutna glavna dejavnost vsaj dve leti prispevala manj kot 50 % dodane vrednosti.

Ko poslovni subjekt izvaja več kot dve dejavnosti, pri čemer nobena od njih ne presega 50 % dodane vrednosti, je priporočeno, da se določi glavno dejavnosti po metodi “od zgoraj navzdol” (več o tem je razvidno tukaj: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf, stran 47).

Pogoji za spremembo glavne dejavnosti

V primeru sprememb podatkov o poslovnem subjektu (kot so poslovni naslov, sedež, pa tudi podatki o glavni dejavnosti) je treba AJPESU spremembo sporočiti v 15 dneh po nastanku spremembe (prvi odstavek 15. člena ZPRS-1).

Da lahko pride do spremembe glavne dejavnosti je treba upoštevati sledeče: poslovni subjekt lahko predlaga spremembo AJPESu, če je prišlo do spremembe pri proizvodih, storitvah ali namenu ustanovitve enote poslovnega registra, ki vpliva na njeno glavno dejavnost (prvi odstavek 15. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije).

Če bi AJPES ugotovil, da podatek o glavni dejavnosti enote poslovnega registra ne ustreza dejanskemu stanju, bi lahko poslovni subjekt pozval, da uskladi podatke v poslovnem registru z dejanskim stanjem (drugi odstavek 15. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije).

Posledice spremembe glavne dejavnosti

Pravno gledano je določitev glavne dejavnosti za poslovni subjekt izrednega pomena, saj lahko pomembno vpliva na pravice in obveznosti poslovnega subjekta, predvsem z vidika delovnega prava (lahko zaradi spremembe glavne dejavnosti poslovni subjekt po novem zapade v okvir določene kolektivne pogodbe), pridobivanja sredstev (pri določenih javnih razpisih je glavna dejavnost podjetja lahko določena kot pogoj za pridobitev sredstev) ipd. Navsezadnje, sprememba glavne dejavnosti pomeni tudi spremembo firme družbe/samostojnega podjetnika, kar za sabo lahko potegne tudi spremembe v procesih (spremembe na tiskanih materialih podjetja, dopisih, v davčni blagajni…).  

Ni pa napačna izbira/določitev glavne dejavnosti nikjer določena kot prekršek. V kontekstu unovčevanja bonov bi, pod določenimi pogoji, lahko sicer prišlo do izpolnitve pogojev za storitev kakšnega izmed kaznivih dejanj, vendar menim, da je tveganje v primeru, ko poslovni subjekt dejansko izpolnjuje pogoje za spremembo dejavnosti in to lahko tudi izkaže z listinskimi dokazi, kot je zgoraj opisano, nizko.

Sklep

Ni ovire, torej, da bi poslovni subjekti spremenili svojo glavno dejavnost, denimo kot posledico spremembe poslovnih prizadevanj poslovodstva (npr. preusmeritev resursov v drugo dejavnost, ki je bila v zadnjem času bolj donosna ali glede katere nameravajo v prihodnje več poslovati). Je pa treba, po mojem mnenju, izkazati namen spremembe glavne dejavnosti v primeru, da AJPES oz. drug pristojni organ oceni, da določena in vpisana glavna dejavnost ne ustreza tej, s katero se poslovni subjekt dejansko največ ukvarja.

Glede na to, da sprememba glavne dejavnosti lahko za sabo potegne tudi nekatere pravne in dejanske posledice, morajo poslovni subjekti v luči unovčevanja bonov (ki tudi zajema upoštevanje določenih administrativnih zahtev) najprej preučiti, i. ali izpolnjujejo pogoje za spremembo dejavnosti in ii. ali se jim dejansko splača pristopiti k temu.

Vir:  OZS

Skladno z Zakonom o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) upravljavec registra (AJPES) na podlagi podatkov, prejetih od enote poslovnega registra (družbe, s.p.-ja itn.), enoti poslovnega registra določi šifro glavne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (4. člen ZPRS-1). Za potrebe vodenja in vzdrževanja poslovnega registra ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa obdeluje AJPES med drugim tudi podatke o glavni dejavnosti po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti (prvi odstavek 8. člena ZPRS-1).

AJPES, kot upravljavec poslovnega registra, je tisti, ki poslovnemu subjektu ob vpisu v poslovni register določi šifro glavne dejavnosti in sicer na podlagi podatkov, ki jih posreduje poslovni subjekt.

Kriteriji za določanje glavne dejavnosti

Glavna dejavnost enote poslovnega registra (tj. poslovnega subjekta) je tista, s katero enota poslovnega registra ustvarja ali bo ustvarjala pretežni del dodane vrednosti oz. tista, ki največ prispeva k celotni dodani vrednosti tega subjekta. Za določitev glavne dejavnosti se upošteva več kriterijev:

– glavni kriterij za določanje glavne dejavnosti je že omenjena dodana vrednost podjetja. Z drugimi besedami, glavna dejavnost je tista, s katero poslovni subjekt ustvari več kot 50 % dodane vrednosti podjetja; ali (če se tega ne da ugotoviti)

– dejavnost, ki ustvarja ali bo ustvarjala največji prihodek; ali

– dejavnost, ki zaposluje ali bo zaposlovala največje število oseb itn.

V primerih, ko enota izvaja dve dejavnosti, ki obe prispevata približno po 50 % dodane vrednosti, je bilo v izogib pogostim spremembam, ki ne bi odražale bistvenih sprememb v ekonomski realnosti, uvedeno pravilo stabilnosti. V skladu s tem pravilom pride do spremembe glavne dejavnosti, ko je trenutna glavna dejavnost vsaj dve leti prispevala manj kot 50 % dodane vrednosti.

Ko poslovni subjekt izvaja več kot dve dejavnosti, pri čemer nobena od njih ne presega 50 % dodane vrednosti, je priporočeno, da se določi glavno dejavnosti po metodi “od zgoraj navzdol” (več o tem je razvidno tukaj: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf, stran 47).

Pogoji za spremembo glavne dejavnosti

V primeru sprememb podatkov o poslovnem subjektu (kot so poslovni naslov, sedež, pa tudi podatki o glavni dejavnosti) je treba AJPESU spremembo sporočiti v 15 dneh po nastanku spremembe (prvi odstavek 15. člena ZPRS-1).

Da lahko pride do spremembe glavne dejavnosti je treba upoštevati sledeče: poslovni subjekt lahko predlaga spremembo AJPESu, če je prišlo do spremembe pri proizvodih, storitvah ali namenu ustanovitve enote poslovnega registra, ki vpliva na njeno glavno dejavnost (prvi odstavek 15. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije).

Če bi AJPES ugotovil, da podatek o glavni dejavnosti enote poslovnega registra ne ustreza dejanskemu stanju, bi lahko poslovni subjekt pozval, da uskladi podatke v poslovnem registru z dejanskim stanjem (drugi odstavek 15. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije).

Posledice spremembe glavne dejavnosti

Pravno gledano je določitev glavne dejavnosti za poslovni subjekt izrednega pomena, saj lahko pomembno vpliva na pravice in obveznosti poslovnega subjekta, predvsem z vidika delovnega prava (lahko zaradi spremembe glavne dejavnosti poslovni subjekt po novem zapade v okvir določene kolektivne pogodbe), pridobivanja sredstev (pri določenih javnih razpisih je glavna dejavnost podjetja lahko določena kot pogoj za pridobitev sredstev) ipd. Navsezadnje, sprememba glavne dejavnosti pomeni tudi spremembo firme družbe/samostojnega podjetnika, kar za sabo lahko potegne tudi spremembe v procesih (spremembe na tiskanih materialih podjetja, dopisih, v davčni blagajni…).  

Ni pa napačna izbira/določitev glavne dejavnosti nikjer določena kot prekršek. V kontekstu unovčevanja bonov bi, pod določenimi pogoji, lahko sicer prišlo do izpolnitve pogojev za storitev kakšnega izmed kaznivih dejanj, vendar menim, da je tveganje v primeru, ko poslovni subjekt dejansko izpolnjuje pogoje za spremembo dejavnosti in to lahko tudi izkaže z listinskimi dokazi, kot je zgoraj opisano, nizko.

Sklep

Ni ovire, torej, da bi poslovni subjekti spremenili svojo glavno dejavnost, denimo kot posledico spremembe poslovnih prizadevanj poslovodstva (npr. preusmeritev resursov v drugo dejavnost, ki je bila v zadnjem času bolj donosna ali glede katere nameravajo v prihodnje več poslovati). Je pa treba, po mojem mnenju, izkazati namen spremembe glavne dejavnosti v primeru, da AJPES oz. drug pristojni organ oceni, da določena in vpisana glavna dejavnost ne ustreza tej, s katero se poslovni subjekt dejansko največ ukvarja.

Glede na to, da sprememba glavne dejavnosti lahko za sabo potegne tudi nekatere pravne in dejanske posledice, morajo poslovni subjekti v luči unovčevanja bonov (ki tudi zajema upoštevanje določenih administrativnih zahtev) najprej preučiti, i. ali izpolnjujejo pogoje za spremembo dejavnosti in ii. ali se jim dejansko splača pristopiti k temu.

Vir:  OZS