Sprejet #PKP7

Državni zbor RS je na seji dne 29. 12. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) ali tako imenovani »sedmi protikorona paket (PKP7)«. Zakon je stopil v veljavo in se uporablja od 31.12.2020.

Objava v Uradnem listu št. 203/2020, dne 30.12.2020 (Uradni list št. 203).

Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest in omilitev posledic ter vpliva nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na področje gospodarstva, socialnega varstva in zdravstvenega.

Ukrep skrajšanega delovnega časa podaljšan do 30. 6. 2021

Po ZIUOOPE, ki ureja skrajšanje delovnega časa, velja ukrep do 31. 12. 2020. Vlada ga je podaljšala do 30. 6. 2021. PKP7 v 25. členu določa, da je vlogo mogoče vložiti do 10. 6. 2021.

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3337/sklep-o-podaljsanju-ukrepa-delnega-subvencioniranja-skrajsanja-polnega-delovnega-casa

Sorazmernost upada prihodkov v 2020 napram 2019 bo urejena v pravilniku

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019.

Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Vsebina le-tega še ni znana.

Tako bomo rešili delodajalce, ki so v letu 2020 razširili svojo dejavnost ali pa zaposlili nove delavce in pravzaprav primerjava obsega dejavnosti in s tem prihodkov v 2020 napram 2019 ni mogoča.

Delavcem ob decembrski plači pripada še krizni dodatek

PKP7 (ZIUPOPDVE) za določene delavce ponovno uvaja krizni dodatek, vendar tokrat le v enkratni višini 200 eur, ki pa mora biti izplačan z decembrsko plačo (85. člen).

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača (za november) ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 EUR bruto I), delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Več: tukaj.

Odpoved v primeru, da delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev

PKP7 (ZIUPOPDVE) prinaša možnost, da delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če ta izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev (21. člen).

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2.

V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1 (kot velja za odpoved iz poslovnih razlogov).

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Obrazec: https://www.zpiz.si/cms/content2019/obrazci-arhiv

(Drugo – Zahteva delodajalca za ugotovitev datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino delavca (tretji odstavek 114. člena ZDR-1)

Ukrep velja od uveljavitve zakonodaje dalje in ni časovno omejen.

Nekriti fiksni stroški

PKP7 prinaša spremembe ukrepa delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in sicer se spreminja omejitev višine na zaposlene ter način ugotavljanja upada prihodkov.

1. Omejitev višine na zaposlenega

Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:

  • 1.000 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za 30% do vključno 70%,
  • 2.000 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za več kot 70%.

2. Neto izguba pri samozaposlenih

Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati 90% neto izgube (AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020 – polje 20).

3. Ugotavljanja upada prihodkov

Poleg izračuna absolutnega zneska upada prihodov od prodaje, ima upravičenec možnost izračunati upad prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. Na ta način so iz vpliva na upravičenost do pomoči izvzeti prihodki, ki so posledica dodatnega zaposlovanja ali investicij. Primer v komentarju vladnega predloga:

  1. Prihodki od prodaje 4/4 2019:               500.000 EUR
  2. Prihodki od prodaje 4/4 2020:               450.000 EUR
  3. Povprečno število zaposlenih 4/4 2019:                   10
  4. Povprečno število zaposlenih 4/4 2020:                   12
  5. OOS, brez zemljišč 31.12.2019:            100.000 EUR
  6. OOS, brez zemljišč 31.12.2020:           150.000 EUR

1) Upad prihodkov od prodaje

(1-B/A) * 100 = 10%

2) Upad prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih:

(1-(B/D)/(A/C)) * 100 = 25%

3) Upad prihodkov od prodaje glede na OOS, brez zemljišč

(1-(B/F)/(A/E)) * 100 = 40%

Vlagatelj, ki ugotavlja upad prihodkov glede na povprečno število zaposlenih ali osnovnih sredstev, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve zakona, razlika do polne vrednosti povračila pa se mu izplača do 31. 1. 2021.

Več: tukaj.

Čakanje na delo – po novem IZJAVA delodajalca, da ni davčni dolžnik in da je delavcem izplačal nadomestilo plače

Zaradi hitrejše obravnave vlog za čakanje na delo, podatkov na FURS ne bo več preverjal ZRSZ, ampak bo delodajalec izpolnil izjavo (36. člen).

Delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži:

– izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo,

– izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in

– izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

V primeru predložitve lažne izjave, bo moral delodajalec vsa prejeta sredstva v celoti vrniti (37. člen).

Ukrep velja od uveljavitve zakonodaje dalje.

Delavec bo lahko dopust iz 2020 izrabil do 31. 12. 2021

PKP7 (ZIUPOPDVE) v drugem odstavku 54. člena določa možnost daljšega referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

To pomeni, da lahko delavec ves neizrabljen letni dopust iz 2020 prenese v 2021 in ga izrabi do 31. 12. 2021. Tudi tisti del dopusta pod dvema tednoma, ki bi ga moral izrabiti v letu 2020.

Od 1. 12. 2020 nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti manjše od minimalne plače

34. in 35. člen PKP7 (ZIUPOPDVE) določa, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti manjše od minimalne plače. Sprememba velja do 1. 12. 2020 dalje. Trenutno je ukrep podaljšan do 31. 3. 2021.

Pri karanteni nadomestilo plače ne sme biti manjše od minimalne plače v primeru, da ko delavcu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in v primeru, ko mu pripada nadomestilo plače v velikosti plače, ki bi jo prejel, če bi delal (okužba pri opravljanju dela).

Spremembe pri izvršbi

Členi 118 – 121 PKP7 (ZIUPOPDVE) prinašajo spremembe na področju davčne izvršbe, izvzema prejemkov iz izvršbe in stečajne mase ter glede odloga izvršbe.

1. Davčna izvršba

Davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo.

Ukrep velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje treh mesecev.

2. Izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase

Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po ZIZ in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP.

3. Odlog izvršbe

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvršba, če je dolžnik fizična oseba.

Izvršba se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Ukrep velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

Odpoved in podaljšanje pogodbe ter odlog plačila najemnin za poslovne nepremičnine

PKP7 (ZIUPOPDVE) prinaša tudi ukrepe glede najema poslovnih nepremičnin (117. člen).

Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

– ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni,

–  zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe (najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki po najemni pogodbi vštejejo v znesek najemnine),

– zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Več: tukaj.

Delodajalcem bo za stroške izvedbe hitrih testov povrnjenih 40 eur na zaposlenega

106. – 109. člen PKP7 (ZIUPOPDVE) bo delodajalcem za izvedbo hitrih testov povrnil 40 eur na zaposlenega na dan oddaje vloge na Furs.

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: hitri test) je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 eurov.

Več: tukaj.

Vir: OZS