Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot članica Gospodarskega kroga je na današnjem Srečanju gospodarstva in politike jasno izpostavila ključno sporočilo obrtnikov in podjetnikov, da Slovenija nujno potrebuje manj davčnih in administrativnih obremenitev ter stabilno, predvidljivo poslovno okolje. Le tako bo mogoče ohraniti konkurenčnost, ustvarjati delovna mesta in zagotavljati vire za socialno državo.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je bil neposreden: »V Sloveniji smo lahko in moramo biti ponosni na naše obrtnike in podjetnike. Naš uspeh ni prišel sam od sebe in ni zrasel čez noč – gradili smo ga leta, s trdim delom, vztrajnostjo, tveganjem in odrekanjem. A danes smo priča sprevrženi logiki: namesto da bi bil uspeh nagrajen, se ga kaznuje.« Po njegovih besedah so uspešni podjetniki postali tarča novih in dodatnih obremenitev, z izenačevanjem uspešnih z manj uspešnimi pa mladim pošiljamo nevarno sporočilo, da se znanje, trud in odličnost ne izplačajo. »Če je nagrada na koncu skoraj enaka, zakaj bi se sploh trudili biti najboljši? Tako rušimo vrednote, na katerih smo desetletja gradili družbo in gospodarstvo,« je opozoril. Cvar je dodal, da zmerno in spodbudno poslovno okolje izginja pod težo administracije in novih dajatev: »Naše sporočilo je jasno: kdor verjame, da lahko obrtniki in podjetniki na svojih plečih nosijo še večje finančne in birokratske uteži, je za prihodnjo vlado neprimeren. Takšno razmišljanje ne ogroža le podjetij, ampak celotno družbo. Blagajne, iz katerih plačujemo šolstvo, zdravstvo in javno upravo, bodo kmalu prazne, če bomo zadušili tiste, ki jih polnijo. Čas je, da nehamo kaznovati tiste, ki poganjajo razvoj, in začnemo graditi okolje, kjer bo uspeh znova nagrajen s spoštovanjem – ne pa z novimi položnicami.«

Vabljeni k ogledu celotnega dogodka >>>

Gospodarski krog se zaveda nujnosti oblikovanja stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in izboljšale kakovost življenja. Gospodarstvo namreč pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate. Prav s tem namenom je na današnjem dogodku gostil predstavnike političnih strank z ustrezno podporo v javnomnenjskih raziskavah. Skupaj so naslovili ključna razvojna vprašanja Slovenije, ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo – davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga je mogoče doseči z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami.

Na srečanju so sodelovali (stranke so naštete po abecednem vrstnem redu): Demokrati – dr. Anže Logar, Gibanje Svoboda – Klemen Boštjančič, Levica – Luka Mesec, Nova Slovenija – Jernej Vrtovec, Prerod – dr. Vladimir Prebilič, Resnica – Andrej Perc, Slovenska demokratska stranka – Polona Rifelj in Socialni demokrati – Matevž Frangež. Na povabilo Gospodarskega kroga je na srečanju sodeloval tudi Marko Lotrič, Fokus in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki je član Gospodarskega kroga.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je uvodoma opozoril, da je gospodarska rast v Sloveniji že drugo leto zapored pod pričakovanji. Vlada je sicer sprejela nekatere manjše ukrepe, a ti so »premalo ambiciozni in s premajhnimi pozitivnimi učinki na gospodarstvo ali pa so bili z drugimi ukrepi države izničeni, saj smo ob številnih novih obremenitvah v zadnjih letih za konec leta prejeli še obvezni zimski regres in nerazumen predlog povišanja minimalne plače.« Že desetletje ostajajo ključni problemi tudi toga delovno-pravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za dovoljenja, neučinkoviti razpisi za razvoj ter visoke cene energije za energetsko intenzivna podjetja. Vse večji problem pa postaja polarizacija v slovenskem prostoru – delitev med zaposlene in podjetja ter vse bolj negativen odnos do podjetništva in gospodarstva. Zato Slovenija potrebuje novo, bolj ambiciozno in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. GZS je skupaj s podjetji pripravila program Made in Slovenia 2035, ki jasno pove, kaj gospodarstvo potrebuje za dobro delovanje, tudi zaposlene in državo. Politika mora  preseči politične interese lastnega političnega mandata in skupaj z gospodarstvom oblikovati takšno gospodarsko politiko, ki v ospredje postavlja potrebne pogoje za ustvarjanje čim višje dodane vrednosti. »Socialna država – država blaginje ne nastane s političnimi ideološkimi manifesti ali zahtevami. Lahko je le rezultat uspešnega gospodarstva z visoko produktivnostjo in dodano vrednostjo,« je dodal Šimonka.

Visoki davki, nizka konkurenčnost: kam pelje slovenska politika?

Gospodarstvo opozarja na vse večji davčni primež in zahteva razbremenitev, zlasti na področju obdavčitve dela. Brez razbremenitve dela – predvsem inženirskega in visoko strokovnega kadra – bo težko dosegati cilje večje produktivnosti in rasti dodane vrednosti, saj Slovenija za te strokovnjake z davčnega vidika postaja vse manj privlačna.

Hkrati gospodarstvo poudarja, da razbremenitev dela ne sme pomeniti novih obremenitev drugje, na primer z dodatno obdavčitvijo nepremičnin, ki so že obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Da Slovenija ne sodi med najuspešnejše evropske države, ni posledica njene velikosti ali pomanjkanja znanja, temveč pomanjkanja politične volje za vzpostavitev ustreznih pogojev. Na lestvici konkurenčnosti IMD so med prvo deseterico številne manjše evropske države, Slovenija pa zaostaja predvsem zaradi ene najvišjih davčnih obremenitev, zlasti za visoko izobražene kadre.

Predstavnica interesne skupine podjetij z notranjim lastništvom mag. Sonja Šmuc je izpostavila, da se Slovenija »po davčni obremenitvi uvršča med najslabše ocenjene države na tej lestvici – na 57. mesto med 69 državami. Zlasti visoka obdavčitev visoko izobraženih kadrov zmanjšuje našo privlačnost in spodbuja odliv domačih ter tujih talentov.«

Razvoj dodatno zavira nerazvit kapitalski trg, ki omejuje dostop podjetij do kapitala in ljudem onemogoča dolgoročno finančno varnost. Brez davčnih reform, sistemskega spodbujanja zagonskih podjetij ter krepitve drugega pokojninskega stebra Slovenija ne bo dosegla držav z najvišjo stopnjo konkurenčnosti in družbene blaginje.

Med ključnimi zahtevami gospodarstva je tudi davčna predvidljivost. Na tem področju je država odpovedala – nujno so potrebni ukrepi in spremembe, ki bodo stabilni in se več let ne bodo spreminjali, saj brez predvidljivega davčnega okolja ni mogoče dolgoročno načrtovati razvoja in investicij.

Na resnost razmer je opozoril tudi davčni strokovnjaki. Ivan Simič, Davčna svetovalna zbornica Slovenije: »Na davčnem področju se Slovenija sooča z resnimi izzivi. Konec leta 2022 je bila odpravljena ugodnejša davčna zakonodaja prejšnje vlade, sprejete spremembe pa so povečale davčno obremenitev davčnih zavezancev. Ob tem dodatno zaskrbljuje ravnanje vodstva finančne uprave, ki je izrazilo stališče, da sodbe Vrhovnega sodišča ne namerava spoštovati, čeprav se s takšnim pristopom ne strinjajo vsi finančni inšpektorji. V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko so davčni zavezanci pod grožnjo davčnega pregleda pozvani k podpisovanju izjav brez jasne zakonske podlage. Takšne razmere ustvarjajo resno pravno negotovost in imajo tudi širše posledice, saj del zavezancev že zapušča Slovenijo. V Davčno svetovalni zbornici Slovenije si zato prizadevamo za predvidljivo in stabilno davčno zakonodajo, ki bo temeljila na spoštovanju davkoplačevalcev, pravni varnosti, zaupanju v pravno državo ter enakosti pred zakonom.«

Blaž Brodnjak, predsednik Združenja bank Slovenije, je izpostavil, da se tudi že razvojni centri selijo v tujino. »Iz strateško razvojne države se Slovenija vse bolj preoblikuje v zgolj izvajalsko. To posledično pomeni, da najbolj kakovostna delovna mesta ne bodo več namenjena Slovencem, ki niso pripravljena ali sposobna svojega davčnega rezidenstva preseliti v tujino.« Po njegovem prepričanju bo treba razumeti nujnost in pripravljenost zadržati ali pripeljati talente v državo. »Tu trčimo ob sedaj že nepremostljiv zid,« je bil jasen.

Predsednik UO Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Benjamin Jošar je izpostavil, da sta »razvoj in krepitev varčevanja na kapitalskih trgih pomembna tako za razvoj gospodarstva kot za povečevanje vlaganj prebivalcev. Evropska komisija priporoča uporabo davčnih stimulacij za krepitev varčevanja na kapitalskih trgih kot uporabo pokojninske reforme v smislu krepitve nalaganja na kapitalske trge. Slovenija je določene korake naredila predvsem z uvedbo individualnih naložbenih računov, mogoče pa malenkost manj pri pokojninske reformi.«

Tomaž Čemažar, predsednik interesne Skupine podjetij z notranjim lastništvom, je pozdravil »sprejetje Zakona o lastniških zadrugah zaposlenih v letu 2025, ki predstavlja pomemben korak k sistemski ureditvi lastništva podjetij, ki so še v slovenskih rokah. Gre za sodoben zakon, ki ustvarja temelje za večjo pripadnost zaposlenih, odgovorno upravljanje in ohranjanje razvojnega potenciala podjetij v domačem okolju.« Kot pozitiven korak je izpostavil tudi spremembe Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, kjer so bile uvedene pomembne izboljšave, ob tem pa poudaril, da so potrebne še ciljno usmerjene dopolnitve, predvsem v smeri poenostavitve postopkov in večje davčne jasnosti. Posebej je apeliral na ureditev pogojev za podjetja z že vzpostavljenim sistemom lastništva zaposlenih: »Z vidika Zakona o dohodnini ostaja nujna sprememba 94. točke, s katero je treba omogočiti davčno pravične in enake pogoje pri prodaji delnic v lastni sklad, če gre za namen vključevanja zaposlenih v lastništvo.«

Demografska slika in zdravje ključna izziva blaginje v Sloveniji

»Slovenija se sooča z neugodno demografsko sliko, pri tem so demografski trendi čista matematika in ne ideološko vprašanje. Slovenija ima vse manj delovno aktivnega prebivalstva, število rojstev se zadnja leta še znižuje, razmerje med delovno aktivnimi in odvisnimi od vplačil v javne blagajne se slabša, hkrati pa se zaradi staranja prebivalstva povečuje potreba po zdravstvenih storitvah in storitvah dolgotrajne oskrbe,« je izpostavila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Negativna demografija ima neposredne posledice za vzdržnost zdravstvenega sistema, pokojnin in javnih financ, pa tudi za konkurenčnost gospodarstva. V družbi potrebujemo konstantno prilagajanje in ukrepe, ki bodo omilili negativne posledice demografskih gibanj. Ključno je zagotavljanje okolja, ki bo privabljalo nove talente v državo, prav tako pa spodbujalo pogoje za kakovostno življenje in ustvarjanje v Sloveniji.

Izjemno pomembno družbeno in gospodarsko vprašanje ostaja zdravstvo, za katerega javni izdatki rastejo hitreje od BDP, kljub temu pa se rezultati v smislu boljše dostopnosti ne poznajo v tolikšni meri. Za družbo blaginje ter konkurenčno in uspešno gospodarstvo potrebujemo delujoč zdravstveni sistem, ki bo v ospredje postavil potrebe pacientov in večjo dostopnost ter čim manj populističnih delitev stroke in javnosti. V tej luči moramo odločno razreševati problematiko absentizma zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kjer smo med prvimi v Evropski uniji.

»Absentizem je trenutno v Sloveniji na najvišji ravni – zgodovinsko in v evropskem kontekstu. S to ključno temo se moramo soočiti, preprečevati zlorabe, poenostaviti postopke in pomagati podjetjem pri spopadanju s stroški,« meni predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš in dodaja: »K temu prispeva tudi staranje prebivalstva, imamo demografske izzive, zaradi katerih potrebujemo nove ljudi, če želimo zagotavljati vzdržnost pokojninskega sistema in drugih sistemov. Zakonodajne ovire zaposlovanja tujcev zmanjšujejo našo mednarodno konkurenčnost. Želimo si, da z novo vlado, v socialnem dialogu, ne monologu, naslovimo ključne izzive našega poslovnega okolja.«

Razvita infrastruktura – ključen pogoj za konkurenčnost gospodarstva

Infrastruktura, zlasti prometna in energetska, je ključen pogoj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Na obeh področjih ima država ključno vlogo. Na indeksu učinkovite logistike se Slovenija nahaja na 43. mestu (za primerjavo, EU-27 je 27.) Gospodarstvo na področju prometa opozarja, da avtocestno omrežje ne sledi rasti osebnega in tovornega prometa in se zato sooča s stalnimi zastoji. Hkrati brez sodobne potniške železnice in integriranega javnega prometa ni pričakovati razbremenitve cest. Problem je tudi vse večja uvozna odvisnost na področju električne energije. Brez konkurenčnih cen energije, na kar podjetja, predvsem energetsko intenzivna, opozarjajo že leta, se bo proizvodnja v teh sektorjih v Sloveniji znižala. Neodločnost pri načrtovanju in gradnji JEK 2, hidroelektrarnah in posodabljanju energetskega omrežja pomeni več uvoza, izgubljeno domačo energijo in zaviranje energetskega prehoda.

Slovenija pri infrastrukturnih projektih zaostaja predvsem zaradi predolgih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor, kar povečuje stroške ter zmanjšuje izkoriščenost evropskih sredstev. Velik problem infrastrukture je tudi pasivnost države. Manjka dolgoročna vizija razvoja strateške infrastrukture, ki bi zagotavljala prometno učinkovitost, energetsko varnost in bi podpirala zeleni prehod. Sektor se »sooča s trojno krizo – pomanjkanjem kadrov, počasnejšem uvajanjem digitalnih orodij ter šibko povezavo med javnimi naročniki in inovacijami. Javna naročila pogosto kaznujejo inovativnost, namesto da bi jo spodbujala – še vedno prevladuje kriterij najnižje cene,« je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je moderirala panel o infrastrukturi.

V panelu so posebno pozornost namenili vprašanju podpore zavezujočemu infrastrukturnemu načrtu države, ki bi veljal ne glede na menjave vlad in ključnim prioritetam v njem. Razpravljali so tudi o pripravljenosti po spremembi javnega naročanja na način, da bi digitalna orodja ter inovativne rešitve postale standard pri javnih investicijah.

»Slovenija nima prometne krize – ima prometni infrastrukturni zaostanek. Slovenija nima preveč energetskih projektov – ima premalo odločitev,« je bila kritična Vesna Nahtigal.

Gospodarstvo pričakuje povečanje samooskrbe s stabilnimi in zadostnimi viri električne energije v pasu, konkurenčne cene energije, pohitritev in poenostavitev gradbenih in okoljevarstvenih postopkov ter okrepitev strateških infrastrukturnih projektov.

»Slovenija ne potrebuje več analiz, ampak več odločitev in hitrejše, enostavnejše postopke. Prometna in energetska infrastruktura nista strošek – sta temelj konkurenčnosti, energetske varnosti in zelenega prehoda,« je razpravo povzela generalna direktorica GZS.

Potrebni jasni in merljivi ukrepe za hitrejše uvajanje digitalizacije in umetne inteligence 

Slovenija na področju razvoja zaostaja predvsem zaradi prepočasne izvedbe, razdrobljenih politik in pomanjkanja dolgoročne razvojne usmeritve. Kljub dobrim izhodiščem se razvojni potencial ne preliva dovolj hitro v višjo dodano vrednost, kar potrjujejo tudi ključni kazalniki digitalne razvitosti. Primerjava z EU-27 kaže, da Slovenija zaostaja pri več ključnih kazalnikih. Delež IKT strokovnjakov med vsemi zaposlenimi v Sloveniji znaša 4,3 %, medtem ko evropsko povprečje dosega 5 %. Podjetja v Sloveniji podatkovno analitiko uporabljajo bistveno redkeje kot v povprečju EU, prav tako so nižje digitalne javne storitve za prebivalstvo. Skrb vzbujajo tudi kazalniki digitalnih kompetenc prebivalstva – osnovne digitalne kompetence ima 47 % prebivalcev, v EU pa 56 %, medtem ko ima osnovna znanja o digitalni varnosti 56 % prebivalcev, kar je 14 odstotnih točk manj od evropskega povprečja.

V panelu o razvoju Slovenije, ki ga je moderirala mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je gospodarstvo poudarilo, da osnovna znanja računalništva, podatkovnega razmišljanja in razumevanja digitalnih tehnologij niso več ozko strokovno znanje, temveč temeljna veščina za vsa področja dela in življenja. Gospodarstvo od odločevalcev pričakuje jasne in merljive ukrepe za hitrejše uvajanje digitalizacije in umetne inteligence v gospodarstvu in javnem sektorju, ob dejstvu, da Slovenija še vedno nima sistemsko urejenega obveznega izobraževanja s področja računalništva in informatike.

V pogovoru so posebno pozornost namenili vprašanju, katere razvojne sektorje in tehnologije mora Slovenija v naslednjem desetletju postaviti v ospredje razvojnih politik za ustvarjanje visoke dodane vrednosti ter s katerimi konkretnimi ukrepi bo država zagotovila, da se razvoj ne bo ustavil zgolj pri strategijah, temveč bo tudi dejansko izveden. Politični predstavniki so se v grobem poenotili, da mora Slovenija v prihodnjem desetletju razvojne politike usmeriti v področja z visoko dodano vrednostjo. Med ključnimi so večkrat izpostavili informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetno inteligenco, farmacijo in biofarmacijo, logistiko ter napredne industrijske panoge, ob tem pa opozorili, da kmetijstva in prehranske varnosti ni mogoče obravnavati ločeno od splošne varnosti države. Del razprave je poudaril pomen izhajanja iz obstoječe industrijske baze in naravnih danosti Slovenije, kot so avtomobilska industrija, biofarmacija, kmetijstvo in turizem, drugi pa so izpostavili tudi potencial novih materialov in pomen državnega sofinanciranja prebojnih rešitev. Skupni imenovalec razprave je bil, da naloga politike je oblikovanje stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki bo omogočalo investicije, razvoj in zadrževanje talentov, saj brez zadostnega kapitala in razbremenitve gospodarstva ni mogoče pričakovati trajnega razvojnega preboja.

Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih, poslovnih in kmetijskih organizacij, je v torek, 13. januarja 2026 pripravil predvolilno razpravo na srečanju gospodarstva s predsedniki in predstavniki političnih strank. Gospodarstveniki in politiki so na srečanju odprli neposreden, argumentiran in odgovoren dialog o ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije ob bližajočih se volitvah.

Video posnetek celotnega dogodka na povezavi >>>

Vir: SZJ OZS, STA Video, Anton Šijanec, OZS