Za krepitev podpornega okolja in spodbujanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) na podlagi javnega razpisa izbralo projekt Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v katerega je vključenih še sedem konzorcijskih partnerjev – Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG). Nacionalni projekt SCKG bo podjetjem nudil podporo pri prehodu na krožno gospodarstvo ter s povezovanjem inovacij in strokovnega znanja združeval podjetja, raziskovalne in izobraževalne ustanove, javno upravo in prebivalce v podporo zelenemu prehodu in trajnostni prihodnosti. Projekt bo zaključen maja 2029, MGTŠ pa je zanj zagotovilo 3.499.856 EUR.

SCKG združuje osem partnerjev z različnimi strokovnimi znanji. Vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije. V konzorciju sodelujejo tudi: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki skupaj z GZS predstavlja podjetja ter iskalce in ponudnike rešitev za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki predstavlja raziskovalno sfero in nudi podporo gradbeništvu pri zeleni transformaciji, Pomurski tehnološki park, ki bo vključil tehnološka in start-up podjetja, E-Zavod in Center ponovne uporabe (CPU), ki se bosta osredotočala na zapiranje snovnih zank v lokalnih skupnostih (E-Zavod s sodelovanjem z lokalnimi upravami in komunalnimi podjetji, CPU pa z neposrednim delom s civilno družbo in šolami), partnerja za digitalizacijo in komuniciranje: Arctur in Consensus, komunikacije za odgovorno družbo.

SCKG, ki je bil danes uradno predstavljen na novinarski konferenci, po imel po besedah državnega sekretarja na MGTŠ Matevža Frangeža »pomembno vlogo, da nam prehod v krožno gospodarstvo res uspe.« Izpostavil je nujnost povezovanja znanja, kompetenc in poslovnih modelov v delujoč krog, pri čemer je je ključno iskanje sinergij. Frangež je poudaril, da morajo biti krožnost, zeleni prehod, zmanjšanje kritičnih odvisnosti skupna strateška naloga. Pri tem je nujno, da tudi podjetniki, razvojniki, deležniki v javnem sektorju in civilni družbi prepoznajo potencial, kako si medsebojno pomagati. Krožnost razume kot »zagotavljanje skupnih potreb na način, da se uporabi čim manj novih virov in se v snovne procese vključi tisto, kar nekateri imenujejo odpadek.« Krožno gospodarjenje je eno od ciljev MGTŠ. Slovenija kot nadpovprečno industrializirana država z nadpovprečnim deležem energetsko intenzivnih dejavnosti si mora to postaviti kot visoko politično prioriteto. »Le s prehodom v krožno gospodarstvo bomo preko najvišje snovne in energetske učinkovitosti zaščitili svojo konkurenčnost,« je dodal.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki je objavil kazalnike krožnega gospodarstva, še vedno nismo prešli na krožno gospodarjenje, saj se količine odpadkov in odpadne embalaže povečujejo tako v gospodinjstvih kot v industriji. Zato je po njenem mnenju ključno vzpostaviti delujoč ekosistem krožnega gospodarstva med vsemi deležniki v gospodarstvu in lokalnih skupnostih. »Dvigniti je treba zavedanje o pomenu krožnega gospodarstva, zmanjšati količine odpadkov, povečati delež reciklaže. Pri tem ima gospodarstvo pomembno vlogo, saj imamo znanje in izkušnje in ker je krožno gospodarstvo sestavljeno iz dveh besed, od katerih je druga prav ‘gospodarstvo’,« je poudarila.

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger je povedal, da se tudi mala in srednja podjetja – npr. v pohištveni industriji – vse bolj usmerjajo v krožno gospodarstvo. Po različnih ocenah pa je v Sloveniji še vedno manj kot 10 % malih in srednjih podjetij, ki so že dejansko implementirala celovite krožne modele. Kot glavne ovire je navedel pomanjkanje financiranja za prehod na zelene tehnologije in reciklažo ter predvsem pomanjkanje znanja in usposobljenosti. »Za premagovanje teh izzivov je ključnega pomena, da država in podporno okolje zagotovita ustrezno podporo ter pospešita razvoj inovacij in digitalizacije. Mala in srednja podjetja potrebujejo tehnološke preboje za boljše izkoriščanje virov in optimizacijo procesov,« je dodal.

Projekt SCKG je razdeljen na več vsebinskih sklopov: organizacijsko, finančno in administrativno vodenje projekta, vzpostavitev podpornega okolja za krožno gospodarstvo, strokovna podpora, poglobljena strokovna podpora, mreženje in povezovanje deležnikov in promocija krožnega gospodarstva na nacionalni in mednarodni ravni.

Direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS Antonija Božič Cerar je poudarila dve ključni prednosti projekta in sicer celovita obravnava deležnikov, ki temelji na osebnem pristopu in vzpostavitev virtualne vstopne točke na interaktivni spletni platformi SCKG. »Vzpostavili bomo močno mrežo fizičnih agentov, vključno z mobilnim agentom za celotno Slovenijo. Vzhodni in zahodni del države bosta imela po šest fizičnih vstopnih točk. Na vsaki bo delovalo 15 agentov s polnim ali polovičnim delovnim časom. Vsaka točka bo imela prostor za sestanke in učilnico, kasneje tudi razstavni prostor. Agentje bodo nudili podporo podjetjem in občinam pri zeleni transformaciji.« Spletna platforma bo ponujala bazo znanja, knjižnico, akademijo in orodjarno za samooceno krožne zrelosti. Uporabniki bodo lahko dostopali do različnih funkcij, ki bodo omogočale povezovanje med ponudniki in iskalci krožnih rešitev. Deležniki bodo lahko SCKG kontaktirali preko klica, e-pošte, dogodkov ali prek spletne platforme. »Zbirali bomo osnovne podatke za upravljanje strank. Fizični ali virtualni agenti bodo ocenjevali potrebe deležnikov in jih usmerjali k ustreznim ponudnikom. Osnovna podpora bo potekala prek digitalnih storitev, v primeru večjega interesa in ustreznih pogojev pa bodo deležniki vključeni v t. i. Client Journey zelene transformacije, kjer jim bomo nudili celostno podporo,« je pojasnila Božič Cerar.

SCKG si je kot ključne kazalnike uspešnosti zastavil, da bo izvedel analizo stanja na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji, vzpostavil spletno platformo z bazo znanja, pripravil bazo ponudnikov infrastrukture za testiranje krožnih rešitev, izvedel najmanj 100 usposabljanj, v izobraževanje vključil 800 deležnikov, opravil 150 individualnih svetovanj oziroma mentoriranj, poglobljeno strokovno svetoval 15 podjetjem ter s ponudniki testiral krožne rešitve v 15 podjetjih.

Vir: Mira Črešnar, OZS

Državni zbor je 28. 3. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 24 z dne 8. 4. 2025 in je dostopen na spletni strani Uradnega lista (stran 11). Ponovna sprememba na področju evidenc delovnega časa je rezultat vztrajanja delodajalcev, da je novela ZEPDSV-A, ki se je pričela uporabljati z 20. 11. 2023 in je delodajalcem prinesla dodatne administrativne obremenitve, pretoga in neživljenjska.

ZEPDSV-B začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 23. 4. 2025.

Kaj je novega

Novela ureja naslednje spremembe:

• za koga se vodi evidence:
  • sprememba definicije delavca na način, da je za osebo, ki delo opravlja na civilnopravnih podlagah, evidenco o izrabi delovnega časa potrebno voditi pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov (študenti, upokojenci, kratkotrajno delo družinskih članov) ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca
  • za poslovodne osebe ne bo več potrebno voditi evidence o izrabi delovnega časa
• nabor potrebnih podatkov v evidenci o izrabi delovnega časa: črtanje vodenja odmora za malico
• pogostost vpisovanja podatkov v evidenci o izrabi delovnega časa: ure v posebnih pogojih dela (nočno, nedeljsko ipd.) ter seštevki ur se bodo lahko vodili mesečno (in ne več dnevno)
• način pošiljanja izpisov iz evidence delovnega časa: možnost pošiljanja tudi na privatni e-naslov delavca
• kraj hrambe evidence delovnega časa: bodisi na sedežu dela bodisi na kraju opravljanja dela, torej na terenu (po odločitvi delodajalca)

Za koga se evidenca vodi

Po noveli ZEPDSV-B se definicija delavca dodatno zožuje na način, da je pri osebah, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, presoja zahteve po vodenju evidenc odvisna od tega, če oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca (sredstva za opravljanje dela ne bodo več merilo za presojo potrebe po vodenju evidenc) oziroma če se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov (študenti, upokojenci, kratkotrajno delo družinskih članov).

Izločitev poslovodnih oseb iz obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa

Po noveli ZEPDSV-B bodo poslovodne osebe avtomatično izločene iz obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa, ne glede na podlago za opravljanje poslovodne funkcije – pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava. Pri tem velja poudariti, da prokuristi niso poslovodne osebe, ampak so le poslovni pooblaščenci, katerim Zakon o gospodarskih družbah ne daje kakršnihkoli poslovodskih upravičenj. Poslovodno funkcijo vodenja in odločanja tako znotraj družbe kot tudi navzven zakon daje le poslovodjem (direktorjem), za katere bo veljal navedeni izvzem iz obveznosti vodenje evidence o izrabi delovnega časa. Obveznost vodenja evidenc za prokuriste pa se bo presojal glede na zgornja merila (osebno opravljanje dela in vključenost v delovni proces delodajalca).

Prenehanje obveznosti vodenja odmora za malico

Po ZEPDSV-A je v evidenci o izrabi delovnega časa od vključno 20. 11. 2023 dalje potrebno voditi dodatnih 5 vrst podatkov (od št. 8 do št.12):

8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo)
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
12. vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Z uveljavitvijo novele ZEPDSV-B bo prenehala obveznost vodenja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, torej odmora za malico (zgornja 9. točka). Podatki iz zgornje 10. in 12. alineje (ure opravljene v drugih posebnih pogojih dela ter vpis tekočega seštevka ur) pa se bodo lahko vpisovali mesečno in ne dnevno, kot ostaja obveznost vpisovanja za ostale kategorije podatkov. Še vedno bo torej potrebno ločeno vpisovati vse ure, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, pri čemer pa to vpisovanje ne bo nujno dnevno, temveč bo zadoščalo mesečno vpisovanje. Enako velja za vpisovanje tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oziroma letu, ki se bo prav tako lahko vršilo mesečno.

Pošiljanje izpisov iz evidence o izrabi delovnega časa

Delodajalec ima od 20. 11. 2023 obveznost pisnega obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne, pri čemer se bo pisno obvestilo z novelo ZEPDSV-B lahko poslalo tudi po elektronski poti na zasebni elektronski naslov delavca (in ne zgolj na službeni e-naslov delavca). Za obveznost seznanitve se bo še vedno štel tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, pri čemer se mora pravica uresničevati brez prisotnosti delodajalca (npr. nameščena aplikacija za evidentiranje na delavčevem računalniku, do katere lahko vedno dostopa).

Hramba evidence o izrabi delovnega časa

V zvezi s hrambo evidence o izrabi delovnega časa se bo z uveljavitvijo novele ZEPDSV-B delodajalec lahko sam odločil, ali bo vodil evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, na sedežu ali na kraju opravljanja dela.

Vir: Nina ličar, OZS

Carine, ki jih je včeraj za uvoz z vsega sveta napovedal ameriški predsednik Donald Trump, bodo pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja.

“Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopamo v OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi,” ocenjujemo v OZS.

Carine bodo imele zagotovo negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij.

Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo.

Ocenjujemo, da bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselile na ameriški trg, a imajo tudi tam, kot lahko slišimo od podjetij, številne izzive zaradi delovne sile. Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa. Druga možnost pa je strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge.

Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno.

Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric uvedle 10-odstotne carine, na uvoz iz približno 60 držav pa še višje. Za uvoz iz EU bodo veljale 20-odstotne carine. 10-odstotne carine bodo začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila. Že danes pa v veljavo vstopa tudi izvršni odlok o 25-odstotnih carinah na uvoz avtomobilov, lahkih tovornih vozil in delov zanje, ki so izdelani izven ZDA.

Vir: Mira Črešnar, OZS

Po dolgotrajnih pogajanjih so socialni partnerji danes podpisali dogovor o predlogu pokojninske reforme.V OZS pozdravljamo dejstvo, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za espeje, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale.

Ključni dosežek za OZS je, da smo uspeli ubraniti espeje pred enormnim dvigom prispevkov. Zavarovalne osnove za espeje tako ostajajo nespremenjene. Še vedno bo spodnji prag v višini 60 % povprečne plače in ne 90 %, kot je bil prvotni predlog vlade. Za ostale espeje bo še vedno zavarovalno osnovo predstavljal dobiček iz preteklega leta znižan za 25 % in ne dobiček znižan za 14 %, kar je bil predlog vlade. Še vedno bo zanje veljala kapica v višini 3,5-kratnika povprečne plače, prvoten predlog vlade pa je bila odprava kapice. To bi v praksi pomenilo, da bi se morali prispevki plačevati od celotnega dobička.

Uspeli smo ohraniti tudi višino prispevnih stopenj delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na 8,85 %. Predlog ministrstva je namreč bil, da bi se prispevne stopnje izenačile, torej na 12,175 % (delodajalec in zaposlen).

Pozdravljamo tudi dejstvo, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Še vedno pa upamo, da bodo v sklopu javne razprave iz prostovoljne vključitve v drugi steber izvzeta mikro podjetja z enim ali dvema zaposlenima, saj to zanje predstavlja dodatno oz. preveliko birokratsko breme.

»V OZS smo ves čas pogajanj poudarjali, da ne sme priti do dodatnih obremenitev obrtnikov in podjetnikov, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Razumeti moramo tudi to, da espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je treba obravnavati ločeno. Espeji prvih 30 delovnih dni ne dobijo bolniškega nadomestila, nimajo regresa, božičnic in drugih ugodnosti, ki so jih deležni zaposleni. Zadovoljni smo, da je vladna stran prisluhnila našim argumentom in da ni prišlo do enormnih povišanj prispevkov za espeje,« je po podpisu dogovora poudaril Blaž Cvar, predsednik OZS.  

Pokojninska reforma prinaša tudi dvig upokojitvene starosti

V OZS se zavedamo, da smo glede na demografske kazalnike starajoča se družba in v tej luči tudi razumemo, da se upokojitveni pogoji do določene mere zaostrujejo. Po relativno dolgem prehodnem obdobju od leta 2028 do 2035 se bo tako upokojitvena starost dvignila s sedanjih 60 let na 62 let ter pri tistih, ki imajo manj kot 40 let zavarovalne dobe s 65 na 67 let.

Podaljšanje referenčnega obdobja za določitev pokojninske osnove v prehodnem obdobju od 2028 do 2035 z zdajšnjih 24 zaporednih let zavarovanja na 40 let s pravico do izločitve 5 poljubnih let se bo deloma omililo z višjim odmernim odstotkom.

Ohranja se tudi  status popoldanskih s.p.-jev, kar pomeni, da bodo plačevali zgolj pavšalne prispevke in ne celotnih iz naslova dejavnosti, kot je bil prvoten predlog vlade.

Podpis dogovora, v kolikor ne pride do dodatnih obremenitev gospodarstva, je podprl tudi Upravni odbor OZS na seji minuli teden.

Vir: Mira Črešnar, OZS