Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na novinarski konferenci 21. 7. 2022 uvodoma poudaril, da se vlada zaveda nujnosti hitrega in odločnega ukrepanja, zato je na tokratni seji izdala že četrti paket v nizu ukrepov za zamejitev draginje. Med njimi je tudi sprejem Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki je bila izdana v Uradnem listu RS št. 98/2022 dne 21. 7. 2022 in je začela veljati 22. 7. 2022 (“Uredba“).
Z Uredbo je omejena dovoljena drobnoprodajna cena plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce. Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci, skupni gospodinjski odjemalci in osnovne socialne službe (izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) in zapori). Med zaščitene odjemalce skladno z Zakonom o oskrbi s plini sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh.
V Uredbi določena cene plina bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023, in sicer:
- za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 €/kWh (brez DDV).
- za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 €/kWh (brez DDV).
Vlada je dodatno ohranila 50 % znižano stopnjo trošarin in znižala stopnjo DDV na 9,5 %.
Minister Kumer je na včerajšnji novinarski konferenci ukrep ponazoril z nekaterimi konkretnimi izračuni. Na letni ravni bo tako povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 %, tisti, ki pa imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 %.
Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 %, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali 11 do 34 % na leto.
Uredba dodatno določa, da dobavitelji, ki od uveljavitve Uredbe dobavljajo zemeljski plin odjemalcem, ki so navedeni v Uredbi (vključno torej z gospodinjstvi in malimi poslovnimi odjemalci), ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Dobavitelji ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci, ki so zajeti z Uredbo, pri čemer pa odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.
Po priporočilu EK priprave na možnost zmanjšane dobave plina
Minister Kumer je ob tem tudi poudaril, da je včeraj predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vsem državam članicam priporočila, naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov. Zato je vlada že danes, z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, pozvala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja. Dodal je tudi, da vlada hkrati poziva podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.
Ob koncu je minister Kumer dejal, da bo vlada s sprejemanjem ukrepov nadaljevala, tako da bodo že septembra pripravljeni vse mehanizmi, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili mirnejšo jesen in zimo s čim manj negotovosti. Dodatno je vlada napovedala, da bo v nadaljevanju za socialno šibke pripravila še dodatni ukrep – energetski dodatek.
