V uradnem listu RS št. 46 je bila v petek dne 21. aprila 2023 objavljena težko pričakovana nova Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (v nadaljevanju KP OP), saj je od prenehanjaprejšnje minilo že kar nekaj let. Sklenila sta jo Sindikat obrti in podjetništva Slovenije kot predstavnik delavcev in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (v nadaljevanju ZDOPS) kot predstavnik delodajalcev.
Po vpogledu v 6. člen KP OP, ki opredeljuje časovno veljavnost, je moč zaključiti, da je začela veljati v soboto 22. aprila, toda začetek uporabe je odložen, slučajno ali morda s kakim pomenljivim namenom, na 1. maj 2023. Sklenjena je za določen čas 3 leta od začetka uporabe, torej bo predvidoma veljala do konca aprila 2026. Iz te uvodne določbe izhaja tudi to, da se po prenehanju veljavnosti KP OP, določbe normativnega dela uporabljajo še dvanajst mesecev, v kolikor ni sklenjena nova kolektivna pogodba.
Za koga velja nova KP OP?
Iz 4. člena te KP OP, ki opredeljuje stvarno veljavnost izhaja, da velja za delodajalce, ki so člani pogodbene stranke in ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi o obrtnih dejavnostih in Listi dejavnosti, ki se po Obrtnem zakonu običajno opravljajo na obrtni način. Glede na to, da je KP OP kot predstavnik delodajalcev sklenil ZDOPS, to pomeni, da trenutno velja le za tiste delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost in so člani ZDOPS, ne pa tudi tistih delodajalcev, ki so zgolj člani OZS, čeprav tudi opravljajo obrtno dejavnost kot svojo glavno dejavnost. Če je delodajalec član obeh omenjenih delodajalskih združenj, seveda KP OP velja tudi zanj. Takšna ureditev je odraz značilnosti Zakona o kolektivnih pogodbah. Le-ta določa, da na podlagi načela splošne veljavnosti posamezna kolektivna pogodba velja le za tiste delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, ki jo pokriva stvarna veljavnost posamezne kolektivne pogodbe, toda le pod pogojem, če je delodajalec član delodajalske asociacije, ki je sklenila to kolektivno pogodbo.
Kaj naj stori delodajalec, član OZS, ki kot svojo glavno dejavnost opravlja obrtno dejavnost in si želi uporabljati KP OP? Ena od možnosti je vsekakor ta, da se včlani v ZDOPS. S tem bo KP OP zanj postala zavezujoča in to tako glede določb 2. kot tudi 3. odst. 9. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Kot sem pojasnil že v prejšnji številki Obrtnik, obstaja splošno znano načelo, da je v kolektivni pogodbi praviloma več pravic kot v zakonu (načelo in favorem), kar se odraža v 2. odst. 9. člena ZDR-1. Le-ta določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Nujno pa je potrebno poznati tudi določbo 3. odst. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se v primerih iz 33., 54., 59., 94., 120., 132., 144., 158., 172. in 222. člena tega zakona, s kolektivno pogodbo lahko določi tudi drugače, kar konkretno pomeni tudi manj ugodno za delavca (načelo in peius).
To da je manj ugodno za delavce, hkrati pomeni, da je bolj ugodno za delodajalce. Temu zakonskemu dovolilu, da je v kolektivni pogodbi lahko tudi manj pravic kot v zakonu, je sledila tudi KP OP.
Če gre za člana OZS, ki opravlja obrtno dejavnost in se ne želi včlaniti v ZDOPS, se nova KP OP lahko uporabi kot primerljiva. Da bo temu tako, naj se ob novem zaposlovanju v preambulo pogodbe o zaposlitvi poleg ZDR-1 navede tudi KP OP, za že zaposlene pa naj se sklene aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi in se v preambuli enako kot prej opisano navede, da se poleg ZDR-1 uporablja še KP OP. Zgolj za vsak slučaj opozarjam, da je aneks veljaven le v kolikor se z njim strinjata obe pogodbeni stranki, tako delodajalec kot tudi delavec. Po večinskem mnenju stroke v takem primeru uporabe primerljive kolektivne pogodbe pride v poštev le 2. odst. 9. člena ZDR-1.
S tem, ko bi nova KP OP za delodajalca veljala bodisi kot zavezujoča, bodisi kot primerljiva, odpade nevarnost, da bi delavec lahko v sodnem sporu uspel uveljaviti povračilo stroškov v zvezi z delom v višini kot jih določa davčna uredba, v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 26/2022, o čemer sem opozoril v prejšnjem Obrtniku.
Naj za konec tega prispevka, ki bo zagotovo deležen nadaljevanja v naslednjih številkah, pojasnim, da je stara KP OP imela zadnja leta status razširjene veljavnosti, ki pa ga nova KP OP nima in ga skoraj zagotovo tudi ne bo mogla pridobiti. V kolikor bi ga morda le pridobila, bi potem KP OP veljala za vse delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost, ne glede na dejstvo ali bi bil delodajalec morda član OZS, ZDOPS-a, GZS, ZDS, TZS kot tudi v primeru, če ne bi bil član nobene delodajalske asociacije, kar je praktično vsekakor možno glede na dejstvo, da je članstvo že kar nekaj zadnjih let na prostovoljni osnovi pri vseh delodajalskih asociacijah !
Obstaja pa kar nekaj panožnih kolektivnih pogodb, ki imajo status razširjene veljavnosti in so že sedaj uporabne in zavezujoče tudi za naše člane. Takšen status imajo npr. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo, Kolektivna pogodba kovinskih materialov in livarn, Kolektivna pogodba za cestni potniški promet, Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine in še nekaj drugih. Nekatere panožne kolektivne pogodbe pa imajo le delno razširjeno veljavnost, toda o tem kaj več po potrebi kdaj kasneje. V primeru, da posameznega delodajalca zavezuje nova KP OP in tudi panožna KP s statusom razširjene veljavnosti, potem mora načeloma upoštevati obe, toda v konkretnem primeru uporabiti tisto, ki daje delavcu več pravic. Tako bi se lahko zgodilo, da bi bila npr. za odmero dopusta zavezujoča KP OP, za odmero jubilejne nagrade pa panožna KP. Ta dvojnost pri ugotavljanju delavčeve večje pravice zagotovo pomeni precejšnje dodatno breme za kadrovsko službo, toda hkrati tudi zagotavlja pravno varnost pred morebitnim obiskom inšpektorja in/ali tožbo delavca. Ena od letošnjih Zahtev slovenske obrti in podjetništva glasi tudi na to temo in sicer predlagamo, da naj v takih primerih delodajalca zavezuje le ena kolektivna pogodba dejavnosti, o čemer naj bi se delodajalec z delavcem v pogodbi o zaposlitvi dogovoril, katero bosta uporabljala.
Vir: Dušan Bavec, univ. dipl. prav., Svetovalec SC OZS
