OOZ Maribor

Zaščita pred soncem je ključnega pomena za delavce na prostem

Prihajajoči poletni meseci predstavljajo za delavce, ki delajo na prostem, veliko tveganje za zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost sončnemu UV-sevanju lahko vodi v resna obolenja, kot so opekline z oteklinami in mehurji, kožne rakave bolezni, okvare in bolezni oči, nenazadnje tudi smrt zaradi kožnega raka ali toplotne obremenitve. Zaradi dela pri visokih temperaturah lahko pride do dehidracije, zmanjšane delovne storilnosti in povečanega tveganja za nezgode.

Slovenija po pojavnosti melanomskega raka na 7. mestu

Delavci na prostem so bolj izpostavljeni tveganju za razvoj kožnega raka v primerjavi s tistimi, ki pri svojem delu niso izpostavljeni soncu. Ocene Svetovne zdravstvene organizacije so pokazale, da poklicna izpostavljenost delavcev UV-sevanju poveča možnost za razvoj nemelanomskega kožnega raka za 60 %. Po pojavnosti melanomskega raka je Slovenija na 7. mestu v Evropi, po smrtnosti pa na 1. mestu.

Lahko se poveča tveganje za poklicno bolezen. Na seznamu poklicnih bolezni pri nas so že bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti UV-sevanju, v nekaterih državah članicah EU pa je na seznamu tudi kožni rak. Ključno je, da delodajalci nudijo zaščito delavcem pri delu na soncu.

Skrb za zdravje in varnost zaposlenih

Najpogosteje so delu na soncu izpostavljene naslednje poklicne skupine: krovci, tesarji, delavci v gradbeništvu, vrtnarji, vzdrževalci zelenih površin, delavci na poljih, komunalni delavci, delavci v vzdrževanju in obnovi transportnih poti, številni zaposleni v turizmu in drugih poklicih. Asist. Ajda Erzar, dr. med., spec., iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana, kot posledice izpostavljenosti sončnemu UV-sevanju med drugim navaja: »Zmanjša se delovna storilnost in poveča verjetnost bolniškega staleža (v primeru nastanka bolezni), kar povzroča finančne stroške in težave z organizacijo delovnega procesa v podjetju.«

Zagotoviti je treba varno delovno mesto

Če se delovna mesta na prostem v poletnih mesecih ustrezno prilagodijo, je mogoče zagotoviti ustrezno raven varnosti in ohraniti zdravje zaposlenih. Če delovni proces omogoča, naj se delo organizira tako, da se skrajša čas izpostavljenosti na soncu med 10. in 16. uro. Možni ukrepi so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težkih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih ali v senci. Delavci naj uporabljajo premične senčnike in senčne prostore za odmor, kjer so na voljo tudi brezalkoholne pijače. Osebna varovalna oprema naj vključuje: svetle ohlapne majice ali srajce z dolgimi rokavi ter dolge hlačepokrivala, ki ščitijo nos, ušesa, vrat, zatilje in ramena, sončna očala z ustrezno zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem. Za zaščito kože, ki je ne pokrijejo oblačila, naj delodajalci zagotovijo kreme z visokim zaščitnim faktorjem. Skrb za zdravje in varnost zaposlenih pri delu na prostem je dolgoročna naložba, ki se pozna tudi na učinkovitosti in finančnih rezultatih podjetja. Delodajalci lahko to dosežejo z  ustreznimi ukrepi v okviru promocije zdravja pri delu.

 

varni na soncu             varni na soncu ukc

Avtor: Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana

Vir: OZS

ZADNJE OBJAVE

DOGODKI IN VABILA

28-08-2024

Pomurski sejem d.o.o., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona

27-08-2024

ALEJA - Nakupovalna destinacija Ljubljana Šiška, Rakuševa ulica 1, 1000 Ljubljana

Prijava na svetovanje

Za svetovanje z našimi referenti se morate obvezno prijaviti. Izpolnite obrazec in kontaktirali vas bomo ter našli ustrezen termin.

E-novice OOZ Maribor

E-novice OOZ Maribor